Karte premešane, vloga nespornega vodje pa le še Pogačarju

Delite:
Foto: Guliverimage

V začetku tedna so v ekipi Jumbo Visma potrdili tisto, o čemer se je na glas šušljalo praktično celo poletje. V njihove vrste se tudi uradno seli Jan Tratnik, ki bo v nizozemskem moštvu delal družbo Primožu Rogliču. Ob tej priložnosti preverjamo, katera moštva bodo v prihodnji sezoni slovensko obarvana in kakšne vloge bodo imeli slovenski kolesarji v njih.

Vzporedno z Dirko po Španiji, kjer se na zadnjem Grand Touru sezone izteka drugi tekmovalni teden, se pomembne kolesarske bitke v teh dneh odvijajo tudi na tržnici. Pa ne tisti s sadjem in zelenjavo, pač pa na kolesarski. Ekipe svetovne serije namreč lahko od 1. avgusta naprej sklepajo nove pogodbe in tako krepijo svoje vrste za sezono 2023 in naprej.

Pogodbe slovenskih kolesarjev v svetovni seriji:

Tadej Pogačar (UAE Emirates, do konca 2027)

Primož Roglič (Jumbo Visma, do konca 2025)

Matevž Govekar (Bahrain Victorious, do konca 2024)

Luka Mezgec (Team BikeExchange Jayco, do konca 2024)

Domen Novak (UAE Emirates, do konca 2024)

Jan Tratnik (Jumbo Visma, do konca 2024)

Matej Mohorič (Bahrain Victorious, do konca 2023)

Jan Polanc (UAE Emirates, do konca 2022)

Dve selitvi, zadnjo potrditev še čakamo

11. avgusta so tako novo moč v svojem moštvu predstavili pri UAE Emirates, kjer bo od 1. januarja prihodnje leto naprej ob Tadeju Pogačarju kolesaril Domen Novak, zdaj še član Bahrain Victoriousa. Iz vrst Bahrajnčanov pa se po koncu leta tudi uradno poslavlja Jan Tratnik, ki se bo v vrstah Jumbo Visme pridružil Primožu Rogliču, kar so Nizozemci potrdili v začetku tedna.

Ob pestrem dogajanju v pisarnah moštev smo tako preverili, kako se bodo premešale karte ekip s ’slovenskimi ladjami’ in kakšno vlogo bodo v njih imeli naši kolesarji.

UAE Team Emirates

Kar nekoliko nenadejano bo ekipa iz Združenih arabskih emiratov, vsaj kot se trenutno zdi, prihodnje leto najbolj slovensko obarvana med vsemi v svetovni seriji. Tadej Pogačar z dolgoročno pogodbo (do konca 2027), prišlek Domen Novak (do konca 2024) in Jan Polanc so trije Slovenci, ki bodo pod vodstvom enega od športnih direktorjev, Slovenca Andreja Hauptmana, napadali najvišja mesta na vseh velikih kolesarskih dirkah.

Zasluge iz 2020 dovolj za podaljšanje pogodbe?

Medtem ko usoda Jana Polanca, enega od dveh Slovencev na trenutni Vuelti, sicer še ni uradno potrjena, saj tudi na specializiranem portalu ProCyclingStats še vedno ni zapisano, da bi imel pogodbo z UAE tudi za prihodnjo sezono, pa se zdi, da je odhod in selitev 30-letnega Kranjčana v drugo ekipo malo verjetna. Nosilec rožnate majice na dveh etapah Dirke po Italiji 2019 sicer znotraj moštva že od prihoda v sezoni 2017 opravlja vlogo pomočnika, najbolj vidno vlogo pa je imel na Touru 2020, ko je vse do konca stal ob strani Pogačarju in mu pomagal do premierne rumene majice. Podobne naloge ga čakajo tudi v prihodnosti, če bo ostal v arabskem moštvu.

Foto: Guliverimage

Prebujenje prineslo selitev k številki ena

Z vlogo pomočnika se bo, vsaj v začetku pri novih delodajalcih, verjetno moral sprijazniti tudi Domen Novak. 27-letni Dolenjec je za preboj med elitne kolesarje svetovne serije potreboval nekaj dalj časa, a v letošnji sezoni dokončno zablestel. Na Giru je ob koncu tretjega tedna dobil proste roke pri Bahrainu in bil zelo blizu zmagi na kraljevski etapi s ciljem na Marmoladi. Odlično je vozil tudi na slovenski pentlji, ko je predstavljal edini izziv Tadeju Pogačarju in Rafalu Majki in v skupnem seštevku zaostal le za njima. Pot ga lahko pri emiratih pelje le navzgor, a kot že omenjeno, bo vsaj v začetku prihajajoče sezone moral potrpeti tudi v vlogi vodonosca.

Foto: Uroš Skaza

En in edini

Daleč od teh nalog pa je Tadej Pogačar. Čeprav mu na letošnji Dirki po Franciji ni uspelo priti do klasičnega ’hat-tricka’, pa je njegov položaj v moštvu zabetoniran. Prvi kolesar sveta ima praktično na vseh dirkah, na katerih nastopi, v moštvu zagotovljeno vlogo kapetana. Da je ta odločitev prava, se je potrdilo že v minulih letih, ko je 23-letnik dokazal, da lahko zmaguje tudi na najtežjih enodnevnih klasikah. Zmagal je na dveh spomenikih (Liege-Bastogne-Liege 2021 in Dirka po Lombardiji 2022), tudi na olimpijskih igrah v Tokiu – sicer v dresu reprezentance – je osvojil bronasto kolajno. Na pravo konkurenco znotraj ekipe še čaka, največ obeta Španec Juan Ayuso (pogodbo ima še za leto dni daljšo kot Pogačar). A mladi up z Iberskega polotoka je še daleč od nivoja Pogačarja, močno pa bo moral izboljšati predvsem nastope v kronometru.

Foto: Uroš Skaza

Jumbo Visma

Kljub veliki prevladi na letošnji Dirki po Franciji pa svoje vrste močno krepijo pri nizozemskem moštvu Jumbo Visma. Rumeno-črni so v tem poletju že potrdili prihod Wilca Keldermana (trenutno še Bora-Hansgrohe) in Dylana van Baarleja (zdaj še Ineos Grenadiers), v ponedeljek pa so najavili še tri okrepitve.

Motor za enodnevne in etapne dirke

Ob Madžaru Attilu Valterju (Groupama FDJ) in obetavnemu Britancu Thomasu Gloagu (Trinity) se k ’čebelam’ seli tudi Jan Tratnik. Prestop, ki se je namigoval že od Dirke po Italiji, ki jo je priljubljeni Syuk nesrečno končal že po tretji etapi, je zdaj dobil dokončno potrditev. Tratnik, tudi zasebno njegov dober prijatelj, bo združil moči s Primožem Rogličem.

Idrijčan bo med Nizozemci okrepil že tako izjemno močno zasedbo za spomladanske klasike, ekipa pa je dobila še izjemno pomembnega člena etapnih dirk. Tratnik je namreč znan kot kolesar, ki lahko dolgo časa preživi na čelu glavnine in na ta način pomaga moštvu do želenega rezultata. Spomnimo se le lanskih OI v Tokiu, ko je kar 100 kilometrov narekoval tempo, kar je na koncu z bronasto kolajno poplačal Pogačar. Svojo moč je trenutni kolesar Bahrain Victoriousa pokazal tudi minulo nedeljo, ko je na Dirki po Bretaniji v cilj prišel v skupini prvih 20 kolesarjev, zmagal pa je njegov bodoči moštveni kolega Wout van Aert.

Foto: Uroš Skaza

Kje na hierarhični lestvici bo 2023 začel Roglič?

Prav odlični Belgijec in izvrstni Jonas Vingegaard pa v Jumbo Vismi pod vprašaj postavljata kapetanski trak Primoža Rogliča. Zasavec, ki je trenutno v boju na četrto zaporedno zmago na Vuelti, je že (vsaj) od sezone 2019 nesporni vodja vse močnejše zasedbe, a njegov položaj v ekipi v zadnjih mesecih ni več na najbolj trdnih temeljih.

Poraz na zadnji dan Toura 2020, dva odstopa v Franciji v sezonah 2021 in 2022. Nato pa zmaga sokapetana Vingegaarda ob prvi priložnosti na Grand Bouclu. Roglič ima sicer za seboj še vedno izjemno sezono, ko je z zmagama na Pariz-Nica in Dofineji končal francosko prekletstvo, toda postavlja se vprašanje, ali bo na najpomembnejši dirki prihodnjega leta še dobil enakovredno priložnost Vingegaardu. Veliko bo odvisnega tudi od končnega rezultata na Vuelti, kjer pa, spomnimo, ne nastopa optimalno pripravljen.

Foto: Guliverimage

Bahrain Victorious

Kolesarja Matej Mohorič in Matevž Govekar, strokovni štab (športni direktor Gorazd Štangelj) in glavni operativec celotnega ustroja Milan Eržen so dovolj velik razlog, da bo arabsko moštvo tudi po slovesu Tratnika in Novaka močno zaznamovano z državo s sončne strani Alp. In bo tudi v prihodnje lovilo visoke rezultatske cilje.

Enodnevne dirke in lovec na etapne zmage

Na spomenikih v letošnji sezoni je enega od teh že izpolnil Matej Mohorič, ki je po norem spustu s Poggia dobil dirko Milano-Sanremo. Zelo blizu uspeha je bil tudi na dirki Pariz-Roubaix, kjer mu je tehnična težava preprečila še kaj več od petega mesta. Če se bo 27-letnik uspešno pobral po bolezni, zaradi katere trenutno trenira precej manj od optimalnega, bo glavni kapetan na spomladanskih klasikah tudi v prihajajoči sezoni. Zadnji, ki ga po pogodbi še veže z Bahrainom, a kot je Gorenjec razkril v pogovoru za Sportklub, si v teh vrstah želi tudi ostati. In tudi na Dirki po Franciji vsaj ponoviti leto 2021, ko je prišel do dveh etapnih zmag.

Foto: Uroš Skaza

Samo tako naprej

Šele dobre tri mesece pa je član rdeče-črnih obetavni Matevž Govekar. Svoj talent je 22-letni Ljubljančan med svetovno elito dokazal zelo hitro, ko je dobil četrto etapo Dirke po Burgosu. Ob nadaljevanju takšnih uspehov na ogrevalnih dirkah za tiste največje, bo priložnost za obetavnega sprinterja tudi na vrhuncih sezon prišla zelo kmalu. In če se bo izkazal tudi takrat, bo aktualni slovenski podprvak na dobri poti, da se zasidra v svetovnem vrhu.

Foto: Jure Banfi

Team BikeExchange Jayco

Tja že več kot desetletje spada izkušeni Luka Mezgec. Kranjčan je v sredini avgusta še podaljšal zvestobo avstralski ekipi BikeExchange (prej Michelton Scott), pri kateri nastopa že sedem let, ob koncu nove pogodbe pa bo ta številka poskočila na devet.

Brez sprememb

Njegova vloga v moštvu je več kot jasno opredeljena že dolgo. Mezgec predstavlja ključen člen sprinterskega vlaka tudi na največjih dirkah, ko je kot zadnji pomočnik (’lead-out’) zelo pomemben za svojega kapetana pred začetkom sprinta. Ob tem mu močno pomagata znanje in izkušnje iz vseh let svoje kariere, Avstralci pa pričakujejo, da bo z obojim pomagal tudi pri razvijanju in usmerjanju njihove razmeroma mlade ekipe.

Foto: Uroš Skaza