Primož Roglič: Tudi če bi zmagal na Vuelti, bi zapustil Jumbo-Vismo

Foto: Profimedia

Primož Roglič od 1. januarja uradno ne bo več član ekipe Jumbo-Visma. To, da bo nizozemsko ekipo zamenjal za Boro-Hansgrohe, nima nobene zveze z razburkanim zadnjim tednom dirke po Španiji. Slovenski kolesarski as je v intervjuju za nizozemski Algemeen Dagblad povedal, da bi ekipo zamenjal tudi, če bi zmagal v Španiji.

Primož Roglič je na špansko pentljo odšel kot kapetan ekipe, vendar je na koncu končal na tretjem mestu za Seppom Kussom in Jonasom Vingegaardom. Slovenski kolesar se je želel do zadnjega trenutka boriti za skupno zmago.

“Ker je moja odgovornost, da zmagujem na dirkah,” je pojasnil. “Po drugi strani pa ni šlo samo zame, ampak tudi za ekipo. In nihče si zmage ne zasluži bolj kot Sepp.”

“Nekaj let prej sem Jonasa in Seppa naučil vsega, še vedno sta se ozirala name, zdaj pa sta bila številka 1 in 2 pred mano. Pisali smo zgodovino in jaz sem bil del tega. Toda tudi če bi zmagal na Vuelti, bi odšel. Preprosto imam zdaj drugje večje možnosti, da dosežem to, za kar se še vedno borim,” je povedal 34-letnik.

“Prišlo je do točke, ko sem moral oditi”

Roglič je dejal, da odločitev, da zamenja ekipo ni bila težka. “To ni bila težka odločitev, prej naravna. Z Jumbo-Vismo sem dosegel največ, kar sem lahko. Prišlo je do točke, ko sem moral oditi. To pa ne zmanjšuje mojega veselja, ko sem v Madridu stal na stopničkah. Upam, da bom na prihodnjih fotografijah še srečnejši in v drugem dresu,” je povedal trikratni zmagovalec dirke po Španiji.

Rumena majica na dirki po Franciji je namreč naslednja velika stvar, ki si jo Roglič želi v svoji zbirki. ”Če pa ta trenutek ne bo več prišel, mi ne bo ničesar žal. Ljudje včasih vprašajo, kaj bi rad spremenil v svojem življenju. Poglejte, koliko velikih stvari sem že doživel. Ničesar ne bi spremenil.”

Cilj? Biti najboljši na svetu

“Tudi pri smučarskih skokih sem si želel biti najboljši na svetu. Sanjal sem o svetovnem rekordu, o najdaljšem poletu. Pri kolesarjenju se je spremenil le šport, vendar si še vedno želim biti najboljši,” je bil jasen Roglič.

Po osmih uspešnih letih pri Jumbo-Vismi bo Slovenec prihodnje leto vozil za ekipo Bora-Hansgrohe. Roglič veliko zahteva od sebe, pa tudi od svojih bližnjih. Potem ko je na Touru leta 2018 v zaključnem kronometru ostal brez stopničk, je zahteval več pozornosti pri materialu za kronometer.

Zasavskega orla so zaznamovala tudi razočaranja in neuspehi. Največji poraz v njegovi karieri? Izgubljena zmaga na dirki po Franciji na predzadnji etapi leta 2020, vožnji na čas na La Planche des Belles Filles. Tadej Pogačar je prehitel svojega devet let starejšega rojaka in osvojil svojo prvo zmago na Touru.

Primož Roglič in Tadej Pogačar. Foto: AP Photo/Christophe Ena via Guliverimage

“Seveda sem bil jezen in razočaran. Nisem si želel biti tam, vendar je bil ta trenutek hkrati tudi izziv. Čestitke Pogačarju so zame tudi zmaga. Izgubil sem, vedel sem, kaj to pomeni, vendar sem še vedno lahko nadzoroval, kaj bom od tistega trenutka naprej storil,” se je na drugo mesto na dirki po Franciji ozrl dobitnik zlate olimpijske medalje iz Tokia.

“Izgubiti moraš na enak način kot zmagati. To me ni zlomilo. Še vedno sem bil drugi. Zaradi tega ne spim niti minuto manj. Iz poraza se vedno naučiš več kot iz zmage. Predpostavimo, da se to ne bi zgodilo. Potem bi zmagal na Touru, morda pa ne na vseh ostalih dirkah, ki sem jih osvojil po tem. Če poskušaš nekaj doseči, je izguba del tega. Sovražim ga, vendar je tudi to del mojega življenja. Če ne boš nikoli izgubil, se raje ustavi in se loti česa drugega. Izguba je del zmage.”

Padec in vstajanje. V prenesenem pomenu, v Rogličevem primeru pa pogosto tudi dobesedno. Njegovi padci so tako težki kot slavni. Primož Roglič vozi naprej, dokler res ne more več. V celoti ovit kot “mumija” ali z zlomljenimi vretenci. ”Zakaj vozim naprej? Saj imam še vedno noge, kajne? Moja odgovornost je, da do cilja naredim vse, kar je v moji moči. Preprosto. Nič drugače ni, kot ko sem Tadeju čestital po porazu na Touru. Kako se bom odzval, je v mojih rokah. Tako kot padci. Kolesarjenje naprej je vedno boljše kot odstop.”

Spomnimo, ko je v 5. etapi Toura 2022 povozil balo sena in je moral deset dni pozneje odstopiti. ”V tistem trenutku moraš imeti res veliko sreče, če zadaneš balo sena. Pravzaprav je to privilegij. Še vedno imam več sreče kot nesreče. Še vedno sem večkrat zmagal, več kot sedemdesetkrat, kot sem padel,” je sklenil Roglič.