Rumeni pogled III: Trenutek, ko se je Pogačar (spet) srečal z močnejšim od sebe

Kolesarstvo 24. Jul 20236:00 3 komentarji
Vingegaard Pogačar
Foto: Profimedia

Ko si enkrat na vrhu, drugo mesto ni več dovolj. Ko zmagaš dvakrat, poraz boli še bolj. Tadej Pogačar je dirko po Franciji 2023 končal z dvema etapnima zmagama, četrto zaporedno belo majico najboljšega mladega kolesarja in drugim mestom v skupnem seštevku. Fantastični rezultati, toda kolesar, vajen zmagovanja, Pariz znova zapušča brez glavne nagrade.

Jonas Vingegaard je sinoči v Parizu še drugo leto zapored postal kralj francoskih cest. Skupaj z ekipo Jumbo Visme je v treh tednih oziroma 3405 kilometrih od starta v Bilbau storil vse prav, da je v francoski prestolnici znova stopil na vrh zmagovalnega odra. In potrdil, da je v tem trenutku najbolj kompleten kolesar za francosko pentljo.

Danec se je še tretje leto zapored za sveti gral kolesarstva boril s slovenskim junakom Tadejem Pogačarjem. Če je prvi medsebojni obračun na Touru, ko je Vingegaard po odstopu Primoža Rogliča kapetan rumeno-črnih postal po sili razmer, prepričljivo pripadel Slovencu, sta zadnja dva dvoboja pripadla 26-letniku iz Jutlandije. Zadržani Jonas je že vse od prvih kilometrov v Baskiji zatrjeval, da se bo kljub izenačenosti tekmecev razlika med njima merila v minutah. In čeprav ju je po dveh tednih dirkanja ločevalo zgolj deset sekund, je imel prav. Sedem minut in 29 sekund je največja razlika med prvim in drugouvrščenim na Touru po letu 2014 in slavju Vincenza Nibalija.

Za največji delež tega časovnega ’zaostanka’ prvega kolesarja sveta je poskrbela 17. etapa, ko je proti danskemu rivalu izgubil več kot pet minut. Morda odločilna razlika pa je nastala že dan predtem, ko je Vingegaard po ’vesoljski vožnji’ na čas na tisti etapi drugega Pogačarja premagal za več kot minuto in pol.

Že hiter pogled kateregakoli kolesarskega laika na gorenjskega volka v zadnjem tednu je razkril, da z njim ni vse v najlepšem redu. Herpes je navzven razkril slabo počutje in dokazal, da se v Pogačarjevem telesu nekaj kuha. Je bila za slabše nastope res kriva tudi vročina, zaradi katere je posledično spil preveč vode? Je utrujenost zaradi krajših priprav prišla bolj do izraza kot pri ostalih tekmecih, čeprav bi zaradi bolj spočitega telesa ’moral’ biti bolj svež?

Vse to so razlogi, ki so jih kolesarski strokovnjaki in poznavalci – pa tudi bežni spremljevalci – naštevali kot vzroke, da je Pogačar v svojem četrtem nastopu na Touru osvojil drugo mesto, sploh prvič pa niti dneva ni preživel v rumeni majici. Točnih odgovorov verjetno ne bomo dobili nikoli. Pa ne razumimo se narobe – drugo mesto je še vedno izjemen uspeh, sploh če se spomnimo, s čim smo bili slovenski kolesarski navijači zadovoljni še pred manj kot desetimi leti.

Toda za kolesarja, ki je spomladi blestel kot specialist za klasike, ob tem pa prvič zmagal tudi na prestižni dirki od Pariza do Nice, je ta druga stopnička zmagovalnega odra zagotovo razočaranje. Tega je v prejšnjih dneh uspešno skrival za nasmeškom, ki je bil sicer iz dneva v dan bolj iskren, najbolj iskren pa je bil v soboto po etapni zmagi na Le Marksteinu.

Toda dejstvo je, da se je kapetan emiratov še drugo leto zapored srečal z boljšim od sebe. In morda se bomo morali na to dejstvo enostavno navaditi. Kar pa ne pomeni, da ne bo poskušal znova. Že prihodnje leto, kot je obljubil.

Mnenje avtorja prispevka ne odraža nujno mnenja uredništva.

Kakšno je tvoje mnenje o tem?

Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje

Pošlji komentar Preberi komentarje (3)

Najbolj brano - Kolesarstvo