Premier liga
Španska liga – La Liga
Bundesliga
Liga prvakov
Evropska liga
Evroliga
ULEB Eurocup
NBA
Slovenija
Turška liga TBL
Liga ABA
ATP World Tour Finals
Pariz
ATP
WTA
Davisov pokal
Zdaj je tudi uradno. Tadej Pogačar je kralj 107. izvedbe dirke po Italiji, kar je zanj po dveh Tourih de France (2020, 2021) tretja zmaga na tritedenskih preizkušnjah. Slovenec že pri 25 letih spada med najboljše kolesarje vseh časov, neverjetno priljubljenost pa zaradi svoje preprostosti in sproščenosti dosega tudi pri navijačih.
Če katerikoli slovenski ljubitelj kolesarstva v mladinskih kategorijah še ni slišal za Tadeja Pogačarja, je ob omembi njegovega imena najpozneje zastrigel z ušesi na dirki po Sloveniji leta 2017 in 2018.
Takrat še član ljubljanskega Roga oziroma ekipe Gusto, kot se je takrat imenovala, je na obeh izvedbah slovenske pentlje zanesljivo osvojil belo majico mladega kolesarja, ob prvih stikih s svetovno elito pa je bil tik za najboljšimi: peti in četrti. Da je pred njim svetla prihodnost, je avgusta 2018 še vedno v kontinentalni ekipi nakazal z zmago po Avenirju, različici Toura de France za mladinsko generacijo.
Danes ga pozna ves svet. Tadej Pogačar je že 139 tednov zapored prvi kolesar lestvice Mednarodne kolesarske zveze. Šest nastopov na grandtouru, šest stopničk. Od tega tri zmage: dve v Franciji, zdaj uradno potrjena še v Italiji. Bronasti kolajni s cestnih dirk olimpijskih iger in svetovnega prvenstva. Šest zmag na največjih enodnevnih klasikah, poznanih kot kolesarskih spomenikih.
Nabiranje zmag tudi na enotedenskih dirkah, uspehi na raznolikih terenih in tudi v kronometru. Skupno v dobrih petih sezonah na vrhunskem nivoju že 77 zmag. Statistika in številke, ki se zdijo pri 25 letih enostavno nenormalne in skregane z logiko.
Zavidljiva statistika, toda …
Toda Tadej Pogačar je več kot samo rezultati. Ko je leta 2019 prestopil k takrat še sveže nastalim emiratom, ni potreboval dolgo, da je začel navduševati. Zmagi po Algarvu in Kaliforniji sta mu dali krila, da je na jesenski Vuelti ob prvem slovenskem zmagoslavju na grandtourih, za katerega je poskrbel Primož Roglič, vsem dal hitro vedeti, da Slovenija nima samo enega kolesarja v boju za vrh. Tri etapne zmage in skupno tretje mesto na dirki, ki naj bi bila zanj zgolj dirka učenja in nabiranja izkušenj za prihodnost.
Boleče spoznanje po največji zmagi v karieri
Sledil je silovit napredek v koronski sezoni 2020, ko je na kronometru na Pokljuko, prvi dirki po odprtju po pandemiji, nakazal, da bi lahko zatresel Rogličevo mesto na slovenskem kolesarskem piedestalu. Če je Pogačarjevo slavje na Rudnem polju konec junija minilo brez kakšne posebne drame, pa je bilo povsem drugače konec septembra na nepozabnem kronometru na La Planche des Belles Filles.
Predzadnja etapa dirke po Franciji je močno zarezala v slovensko kolesarsko zgodbo, ki vse od takrat ni več enaka. Kar bi moral biti za drugega najmlajšega zmagovalca Toura v zgodovini najlepši dan v življenju, je obenem postal tudi eden najtežjih.
Številni slovenski navijači so mladeniču iz Klanca pri Komendi zamerili, da je v vožnji na čas ’ukradel’ zmago Primožu Rogliču. Razkol ljubiteljev kolesarstva je ob zlatem dnevu slovenskega športa poskrbel za rano, ki tudi danes še ni povsem zaceljena.
Primerjave z legendarnim Kanibalom
Toda Pogačar se s tem ni obremenjeval, čeprav je pozneje priznal, da so ga očitki boleli, tudi sam pa ni mogel proslaviti zmage, kot bi jo drugače. A je vztrajal na kolesu in številne prepričal prav z vrtenjem pedal.
Sledila je ponovitev uspeha na dirki Franciji, kjer je v zadnjih dveh letih sicer srečal močnejšega do sebe. Nabiral je zmage na spomenikih in načenjal živce specialistom za enodnevne dirke. Klubskim uspehom je dodal še dva brona v reprezentančni majici, iz dneva v dan pa je vse več tekmecev, strokovnjakov in ljubiteljev tega športa prepričanih, da je on novodobni Eddy Merckx.
“On je najboljši kolesar, s katerim sem kadarkoli dirkal,” je po sobotni etapi v Bassanu del Grappo dejal Geraint Thomas. Izkušeni Valižan, ki je prav ob koncu Gira 2024 praznoval 38. rojstni dan, si je cesto delil s številnimi velikani tega športa. A spoštljive besede je namenil slovenskemu asu.
Ostal je takšen, kot je bil
Pogačar je ob vseh rezultatskih uspehih, medijskemu ter sponzorskemu zanimanju in obveznostih ter tudi omenjenih težkih trenutkih ostal zvest sam sebi. Še vedno je preprost in sproščen fant, ki nikoli ne pozabi, od kje izhaja.
Kljub statusu globalne zvezde, zaradi katerega tudi v Avstraliji vstajajo sredi noči, nikoli ne pozabi na ekipne kolege, včasih se zanje potrudi celo bolj, kot bi to oni sami pričakovali od svojega kapetana.
Na kolesu se fant, ki so ga tudi kolesarsko vedno zahtevni Italijani vzeli za svojega, podobno kot Luka Dončić na igrišču, pravzaprav le igra. Ves čas z nasmeškom na obrazu. Če lahko ob tem še polepša dan kakšnemu mladeniču, v katerem za trenutek prepozna samega sebe, kot je s podarjenim bidonom storil na sobotni etapi, je vse skupaj še lepše.
In prav zato ga imajo vsi radi. In prav zato ima Tadej status kolesarskega božanstva. Pa čeprav v tujini na žalost še vedno bolj kot v domovini.
Trenutek, ko je Pogačar prejel pokal:
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Bodi prvi, ki bo pustil komentar!