Premier liga
Španska liga – La Liga
Bundesliga
Liga prvakov
Evropska liga
Evroliga
ULEB Eurocup
NBA
Slovenija
Turška liga TBL
Liga ABA
ATP World Tour Finals
Pariz
ATP
WTA
Davisov pokal
Po Dirki po Sloveniji in pred začetkom Dirke po Franciji smo se pogovarjali z Urošem Murnom. Kdo drug bi bil v teh norih kolesarskih časih, ko Slovenija z dvema glavnima favoritoma za končno slavje v Parizu nestrpno čaka začetek slovitega Toura, bolj primeren za nedeljski intervju kot selektor slovenske kolesarske reprezentance.
A nekoč profesionalni kolesar, ki je barve Slovenije zastopal tudi na olimpijskih igrah v Atenah, danes pa 47-letni kolesarski zanesenjak, zaposlen v gospodarstvu, je v selektorski vlogi še precejšen ‘zelenec’. Žezlo po lestvici Mednarodne kolesarske zveze druge najmočnejše države na svetu je uradno prevzel šele z začetkom tega leta.
Čeprav se je od profesionalnega poganjanja pedal poslovil leta 2010, pa kolesarstva ni nikoli zares zapustil. Večino časa na različnih dirkah po Sloveniji, sploh tistih, ki jih organizira njegov delodajalec Adria Mobil, opravlja vlogo ‘radio toura’. Oziroma tistega, ki se vozi v avtomobilu takoj za prvo skupino kolesarjev in predaja informacije tistim v avtomobilih bolj v ozadju. Na letošnji Dirki po Sloveniji je to vlogo opravljal že enajstič zapored.
Z njim smo se pogovarjali v času leta, ki je za Slovence kolesarsko najbolj zanimiv. Po koncu slovenske pentlje bo danes na sporedu državno prvenstvo v Mariboru, po njem kot selektor odhaja na Sredozemske igre. Že v petek pa se začenja znameniti Tour de France, kamor kot prva favorita potujeta naša superšampiona Tadej Pogačar in Primož Roglič. Kako Uroš Murn ocenjuje njune možnosti v boju za rumeno majico, kako je videl Pogijevo prevlado na domačih cestah, zakaj Slovenci pri organizaciji svoje dirke ne potrebujemo pomoči tujcev in na kakšen način bo vodil slovensko reprezentanco na prihajajočih vrhuncih sezone, preverite v Sportklubovem nedeljskem intervjuju.
Če za trenutek ostaneva še pri Dirki po Sloveniji, ki se je končala minulo nedeljo. Kako ste vi videli slovensko pentljo iz ’prve vrste’?
Pozicija, ki jo imam jaz – v avtu skupaj z glavnim sodnikom – takoj za glavnino oziroma ubežno skupino, je najboljša pozicija na kolesarski dirki. Imam pregled na celo dirko, obenem pa si v stiku še s fanti na motorjih, ki podrobno spremljajo vse dogajanje. Gre za skupino Italijanov, ki to vlogo opravljajo tudi na Giru, klasikah, svetovnih prvenstvih … zato so res pravi profesionalci. Točno vedo, katere podatke ti morajo dati in kdaj.
Na cesti smo videli veliko premoč Tadeja Pogačarja in njegove ekipe UAE Emirates.
Rezultatsko je bil razplet dirke pričakovan. Zadnji dan bi se morda ob spustu s Trške gore odvilo drugače, če ne bi tehnični direktor dirke ponesreči ’potegnil’ naprej treh ubežnikov. Luka Mezgec je bil namreč le dvajset metrov za njimi. To se ne bi smelo zgoditi, a nimamo kaj.
Vas je napad UAE in Pogačarja že prvi dan presenetil?
Ne, sploh ne. Pogačar ima vedno takšne taktike. Z napadi so poskušali zaradi treninga, saj so bili tri oziroma štiri treninge na višinskih pripravah in so želeli preizkusiti, kako dobri so. Verjetno so takšen napad na Zadlog celo načrtovali. Se je pa videlo, da sta bila Tadej in Rafal Majka na skupnih pripravah, saj sta bila za razred boljša od ostalih.
Na dirki ste opravljali funkcijo prenašalca informacij – radio tour. Kako poteka takšno delo, nam lahko opišete vpogled v vaš delovnik te dni.
Na start pridem uro in pol pred dejanskim začetkom. S kolesarji spregovoriš kakšno besedo, nato pa se pripraviš na dirko. Preveriš profil proge in potencialne nevarne točke. Od vodje prometa dobiš še kakšno dodatno informacijo, ki si jo zapišeš. Sledi start, nato deliš informacije s športnimi direktorji. Kdaj se začne beg, kdo beži oziroma katere startne številke bežijo. Spremljaš leteče cilje, gorske cilje, tudi kolesarje, ki se vračajo do avtomobilov po vodo in hrano. Ob morebitnih okvarah nudiš kolesarjem asistenco. Ker je konvoj športnih direktorjev precej zadaj, ne vedo vsi, kaj se dogaja. Ko se začne televizijski prenos, dogajanje spremljajo tudi tam, prej pa sem jaz njihove oči. Moje oči pa so ti Italijani z Radio Coursa, ki meni poročajo stanje na progi.
Po etapi sledi še kakšen sestanek?
Ne, jaz tega nimam. To imajo sodniki. Zame se dan konča, ko prepeljem ciljno črto.
Dirka po Sloveniji je s televizijskim prenosom in uspehi naših kolesarjev napredovala na visoko raven. Vaš pogled?
Spremljam vse glavne kolesarske portale in povsod sem opazil napoved slovenske dirke z opisi tras, mest, moštev, profilov … Že deset dni pred začetkom se je začelo komunicirati o tej dirki in to je velik dokaz uspeha.
Kje pa vidite razlog za ta razcvet?
Moramo si priznati, da gre glavna zahvala Tadeju Pogačarju, ki se je udeležil dirke. Če Tadeja ni bi bilo, se ne bi toliko pisalo o dirki in ne bi bila tako odmevna, kot je bila.
Na dirki je bilo veliko tujih novinarjev, prihajajo ekipe s svetovnega vrha. Morda vse skupaj celo prerašča slovenske okvirje? Da bi potrebovali bolj izkušene sodelavce iz največjih dirk?
Ne, mislim, da ne. To je bila že 28. izvedba in izkušenj med organizatorji je zelo veliko. Ni potrebe, da bi to izpeljal kdor koli drug. Organizacija celotne dirke je izredno dobra. Udeleženi tujci, od Italijanov, ki skrbijo za radio tour, do Nizozemcev, ki dirko snemajo, so zelo pohvalili organizacijo. Da je ena najboljših na svetu.
Nisem povsem prepričan, koliko ekip iz ProToura (drugi razred svetovnega kolesarstva, op. p.) je lahko na takšni dirki, če bi bilo možno, bi sam dodal še kakšno. Obstajajo kvote, koliko ekip iz različnih razredov je lahko na posamezni kategoriji dirke.
Kako ocenjujete delo ekip iz Novega mesta, Kranja in Ljubljane? Veliko kolesarjev iz kontinentalnih ekip se je predstavilo prejšnji teden.
Letos se je še posebej videl razpon glede kvalitete med kolesarji ProToura in kolesarji iz kontinentalnih ekip. Med trideseterico najboljših v cilju ali na cesti sta bila le še dva ali trije iz kontinentalnih ekip. Razpon je ogromen.
Razlaga avtorja: Kolesarske ekipe v svetu se delijo v tri razrede. Prvi razred je najvišji, v njem nastopajo najboljši kolesarji sveta. Tam je tudi največ finančnih sredstev. Ta kategorija se imenuje WorldTour.
Razred nižje od WorldToura je ProTour, v tretji razred pa spadajo tako imenovane kontinentalne ekipe.
Zakaj je prišlo do tega?
ProTour ekipe imajo letni program dirk. Vsak kolesar ima okvirni program, kje in kaj se od njega pričakuje. Temu podredi celotne priprave in pili formo. Obenem imajo odlične spremljevalne ekipe, ki so povezane z ogromnimi vsotami denarja. Tega pa v kontinentalnih ekipah ni. Prav tako tamkajšnji fantje ne vedo točno, katere dirke bodo vozili čez en mesec.
Za primer: Adria Mobil ne more narediti fiksnega načrta za eno leto naprej, kje bodo nastopali. In tako dvanajsterica ne ve, kdaj je treba biti na vrhuncu, kaj se od nje pričakuje …
Pa vendar. Delajo v okviru svojih zmožnosti pri Adrii Mobil, Ljubljana Gustic Santo in Cycling Team Kranj dobro?
Za moje pojme ja. A gre za globalni problem. Začele so se namreč pojavljati razvojne ekipe, ki skrbijo za razvoj mladih kolesarjev, obenem pa so povezane z moštvi iz serije ProTour. Od tam črpajo najboljše.
A niso vsi kolesarji Tadej Pogačar, Remco Evenepoel, Joao Almedia, Mathieu van der Poel … ki pri dvajsetih letih dozorijo in gredo že korak višje, nato pa v WorldTour moštva. Dober primer je Slovenec Domen Novak, ki je pri 26 letih začel dosegati lepe rezultate. A je potreboval nekaj več časa, da je glede treningov in prehrane ugotovil, kaj mu ustreza in da je dosegel nivo, ki ga kaže letos. Prebliske je imel že prej, take konstante pa ne.
Običajen kolesar in ne fenomen, kot je Pogačar, potrebuje čas, da postopoma raste. Ni preskakovanja. Takšen je naravni razvoj športnika. Kaj se bo posledično zgodilo? Kontinentalne ekipe bodo počasi začele izginjati, saj bodo starejši kolesarji nehali s tem športom. Posledično pa se bodo ProTour ekipe povsem zanesle na razvojne ekipe, kjer pa ne ogromno teh fenomenov in te kakovosti. In bodo imeli težave sestavljati svoje zasedbe. Tu gre predvsem za napako Mednarodne kolesarske zveze, saj morajo kontinentalne ekipe vse do samega začetka čakati na organizatorje, če jih bo sprejel na posamezno dirko. S tem pa ne morejo imeti pripravljenega letnega načrta.
Pa se izvrstni rezultati naših najboljših na najvišjem nivoju poznajo pri kontinentalnih ekipah?
To se pozna predvsem pri mlajših selekcijah. Pri dečkih in mladincih, kjer se številke povečujejo. Na kontinentalne ekipe pa to nima vpliva, v tem razredu kolesarstva v Sloveniji nimamo veliko kolesarjev, baza je majhna. To kaže tudi startna lista na državnem prvenstvu.
Kako potemtakem priti do še več Slovencev na najvišji ravni? Ne delujete preveč optimistični.
Nisem, ne. Če pogledamo naravni razvoj. Zdaj bi že morali videti novega Pogačarja pri 19, 20 letih. Pa ga ni. Matevž Govekar je šel v Bahrajn, nekaj potencialnih talentov je še. A ta številka je majhna. Prave baze ni.
Morda se bo povečala v naslednjih letih, ko se bodo tudi med starejšimi poznal efekt Rogliča in Pogačarja pri vpisih v kolesarske šole. A do takrat nas loči še par let.
Ne moreva mimo Dirke po Franciji, ki se v petek začenja v Kobenhavnu. Tadej Pogačar je v Sloveniji opravil odlične zaključne priprave, na Tour gre kot prvi favorit. Ga tudi vi vidite tako?
Ja. Letos je pripravam na Tour posvetil še dvajset odstotkov časa kot v minulih letih. To se je poznalo tudi v dominanci na domači dirki. Zdi se mi, da je še eno stopnjo višje kot lani in predlani.
Podpirala ga bo močna ekipa, Rafal Majka je prav tako v odlični formi.
Majka je res dober. Ostali pa so na približno istem nivoju kot do zdaj, a je bilo to lani že dovolj za prepričljivo zmago.
Je pa 2020 Tadej dokazal, da lahko zmaga tudi brez močne podpore.
To je bil enkraten dogodek. Če bi zavrteli film nazaj in bi pri Jumbo Vismi vedeli, kaj se bo zgodilo, bi že prej poskrbeli, da ne bi zadnji kronometer odločal o zmagovalcu. Ampak tega se ne da.
Govoriva seveda o Primožu Rogliču, ki ga je Pogačar 2020 na La Planches des Belles Filles prehitel predzadnji dan Toura. Roglič gre tudi letos v Francijo kot favorit, letos je prekinil nesrečen niz v Franciji, njegova ekipa je bila na Dofineji zelo dominantna.
To je res. A Jumbo Visma ima poleg Primoža še Jonasa Vingegaarda, ki prav tako računa na skupno razvrstitev, zraven pa je še Wout van Aert, ki si želi zelene majice. Strategi v ekipi morajo biti zelo prekaljeni, da bodo znali vse to skupaj izpeljati. Malce dvomim v to, a verjamem, da so se kaj naučili iz napak, ki so jih delali v preteklih letih. Ko bi Primož lahko iztržil več, kot je.
Torej vidite prisotnost Jonasa Vingegaarda kot prednost ali slabost?
Danec je izjavil, da gre po skupno zmago. To lahko razumemo kot sporočilo Rogliču, da sta tudi znotraj ekipe rivala.
Se pravi je to za Rogliča slabo?
Iz tekmovalnega vidika je verjetno slabo, iz psihološkega pa bolje. Skozi moje oči si bo Primož morda zato upal več tvegati, na njem bo manj pritiska. Vsaj kolikor ga poznamo. Morda si bo v glavo vbil, da je vodja Jumba Jonas, sam pa bo zato razbremenjen iskal svoje priložnosti.
Tour bo zahteven, začetek na Danskem, kocke v severnem peklu, Planche des Belles Filles, Alpe, Pireneji in nato še končni kronometer. Kje se bo poleg gora dirka po vašem mnenju lomila?
Lahko se odloči na eni povsem ’brezzvezni’ etapi. Seveda so vse naštete etape prelomne točke, a tam bodo vsi pozorni, da se ne bi zgodilo kaj nepredvidljivega. Zato je nesmiselno kaj napredovati.
Kdo bo ob dveh Slovencih še nevaren?
Morda lahko pozitivno preseneti Ineos. Za razliko od preteklosti, ko so dominirali, jih letos nihče ne uvršča med protagoniste. To bi lahko bila prednost, imajo pa res odlične kolesarje. Drugje pa ne vidim prave konkurence za skupno zmago.
Žal se zdi ’nevaren tekmec’ znova tudi koronavirus. Izbruh na Dirki po Švici, nekaj primerov tudi pri nas. Koliko to vpliva na kolesarje v zadnjih dneh pred startom?
To ste predstavniki medijev lahko sami občutili, ko ste bili na Dirki po Sloveniji v stiku z njimi. Zelo striktno se držijo pravil, da se okužba ne bi zgodila, a povsem preprečiti je nemogoče.
Koliko pa o tem razmišljajo med dirkami?
Kolesarji o tem nimajo časa razmišljati. Držijo se protokola, ki so ga že navajeni, saj je v veljavi že dve leti. Zdaj se je ponovno malce zaostril. Stikov z navijači ni bilo toliko kot v predkoronskih časih. Tudi sam na dirki nisem spregovoril nobene besede s Tadejem, z ostalimi pa. A ga razumem, pred Tourom bi tudi sam ravnal enako.
Če skleneva pogovor o Touru, kakšna je torej vaša splošna napoved?
Mislim, da sta onadva edina favorita za to dirko. Res pa je, da je zelo velik faktor sreča in pa kako ostali dejavniki vplivajo na razplet. Zdaj je spet prisoten še koronavirus. A kot favorita vseeno vidim samo njiju dva.
Upam, da bo v rumenem znova Slovenec. (smeh)
Da ne bo beseda tekla samo o Rogliču in Pogačarju. Tu so še Mohorič, Tratnik, Polanc, Mezgec, Novak, zdaj še Govekar. Zgodil se je nek razcvet, da so Slovenci cenjeni.
To so bili vedno. Smo narod, ki velja za zanesljivega in naredi tisto, kar se od njega zahteva in pričakuje. Slovenski kolesarji so bili vedno na dobrem glasu. Zaradi Rogliča in Pogačarja pa so še na boljšem.
Včasih jim vseeno niso bile zaupane najpomembnejše vloge.
Če si bil na dovolj visokem nivoju, da si lahko opravil zastavljeno nalogo, so ti jo dali. To se ni spremenilo. Vedno se je vedelo, koliko je kdo sposoben in je dobil delo.
Vam je od letošnjega leta dalje zaupana čast, da to ekipo vodite kot selektor. Nas lahko popeljete v čas, ko ste se o tem pogovarjali, vas je presenetilo?
Ja, tudi zame je bilo presenečenje. A po logičnem premisleku sem prišel do odgovorov, zakaj so me izbrali. Vzel sem si nekaj časa za premislek, ali sprejeti selektorsko službo, a se potem ni bilo težko odločiti. Je pa res, da reprezentantov prej nisem poznal, razen Luko Mezgeca. Poznali smo se na videz, z nikomer pa se nisem pogovarjal. To ni moja generacija. Ko sem jaz končal kariero, se je Luka začel vzpenjati proti vrhu. V času od imenovanja pa smo se zdaj že bolje spoznali.
Koliko časa vam pobere ta funkcija?
To ni redno delo, obenem pa nikoli nisem zapustil kolesarstva, zato mi vzame zelo malo časa. Ves čas sem zraven pri Dirki po Sloveniji, pri vseh dirkah Adrie Mobila, večinoma kot radio tour. Moj brat je fizioterapevt pri Bahrain Victoriousu, kolegi so člani osebja pri največjih ekipah. Kolesarstvo ves čas spremljam.
Bil pa sem nekaj časa izven celotnega ambienta. Od mojega nastopanja se je kolesarstvo precej spremenilo. A ne pričakujem težav. V športu ni slabih ljudi, ker je zaradi piramidne sheme veliko naravnega osipa. Če nisi zanesljiv oziroma ne dosežeš rezultatov, te nekdo zamenja.
Če so moje informacije točne, delate v gospodarstvu. Kako boste službene obveznosti usklajevali s selektorskimi?
Trenutno sem v procesu menjave službe. A sem pri obeh – zdajšnji in prihajajoči – že dogovorjen z delodajalcem. Evropsko prvenstvo je avgusta, ko imamo v podjetju kolektivni dopust. Za svetovno prvenstvo pa bi, če ne bi imel dovolj dopusta, vzel neplačanega. SP sicer traja en teden, tokrat bo šlo malce več časa, saj je v Avstraliji in do tja je dolga pot.
Kaj pri tem delu bo oziroma je najtežje?
Zaenkrat še nisem naletel na težave. Mogoče se najbolj bojim tega, da bom dirko znova spremljal iz avtomobila za kolesarji. Zelo malokrat sem vozil avto v skupini športnih direktorjev in selektorjev, ko se prebijaš mimo nastopajočih in ostalih avtov na pet centimetrov razlike. Tega me je še najbolj strah. (smeh)
Kako boste usklajevali želje vseh močnih posameznikov, cilj je zagotovo mavrična majica?
Tako kot v poslu je treba dati karte na mizo in se pogovoriti. Fantje so dovolj stari, zreli in izkušeni, da se dogovorijo. Kje se kdo vidi, kaj kdo želi. To se moramo zmeniti, da bo vse skupaj funkcioniralo.
Pa vendar, če bi morali odločati …
Na koncu bom tako ali tako odločal jaz. Čeprav tega nočem. Skupaj se bomo odločali. Najbolj pomemben bo pogovor.
Najprej greste z ekipo na Sredozemske igre. Kakšni so cilji in želje v Alžiriji?
Tja gremo s kolesarji iz kontinentalnih ekip, saj boljši zaradi obveznosti ne morejo. Iskreno, te scene ne poznam. Proga v Oranu ni preveč zahtevna in je relativno kratka. Zraven gredo le kolesarji iz Adrie, ki so dober trening opravili prav na Dirki po Sloveniji, zato bodo optimalno pripravljeni. Šli bomo pogledat progo in se dogovorili, komu najbolj ustreza. Oni bolje poznajo konkurenco in naredili bomo vse, da bodo zadovoljni.
Kaj pa pričakujete od evropskega (11. – 21. 8.) in svetovnega (18. – 25. 9.) prvenstva?
Na evropskem v Münchnu je trasa pisana na kožo Luki Mezgecu. Že ko je bil profil predstavljen, sva se slišala in je izrazil željo po rezultatu. On bo kapetan, dirkali bomo nanj. Prvenstvo je kmalu po Touru, tako da ga po cilju v Parizu čaka malo počitka, nato pa dvig forme za Nemčijo. Tako je dogovorjen tudi s klubom, mi pa bomo skušali pripeljati najboljše pomočnike zanj.
Na SP v Avstraliji pričakujem, da bodo zraven vsi najboljši. Proga s štiri tisoč višinskimi metri, ki jih sicer sam ne vidim, bo zelo dolga. 270 kilometrov zelo vpliva na razplet. Med kapetanoma tam vidim Pogačarja in Mohoriča. Lahko pa se obrne povsem drugače, saj imamo tako različne kolesarje. Upam, da pridejo optimalno pripravljeni, nato pa bo odločal faktor sreče. V igri bomo imeli več orožij. Pogledali se bomo v oči in pogovorili, kaj lahko naredimo.
Kako veliki so čevlji predhodnika Andreja Hauptmana, sploh po uspehih na lanskih olimpijskih igrah?
Mislim, da ima Andrej manjšo številko noge kot jaz (smeh). Ne čutim pritiska. Naredili bomo vse, kar bo v naši moči. Faktor sreče, da se vse poklopi, pa je zelo velik. Pričakovanja javnosti so velika, tega se zavedam. Tudi sam si želim kolajne, a moramo ostati realni. Če nam uspe, super, drugače pa ne bo konec sveta.
Zdaj bom pljunil v lastno skledo: to je šport – enkrat zmagaš, drugič izgubiš. Življenje teče naprej. V poslu pa je drugače. Če ne opraviš svojega dela, podjetje obstane in ljudje ne dobijo plače. Tam je odgovornost večja. Šport je prav tako postal neke vrste industrija, a ne tako surova. V športu je žoga okrogla.
Letošnjo Dirko po Franciji bomo podrobno spremljali tudi na naši spletni strani. Poleg vseh tematskih člankov, ki jih lahko dnevno pričakujete do petkovega starta, in spremljanja vseh etap v živo, za tiste, ki jim kolesarstvo ni najbolj poznano, pripravljamo rubriko ABC Toura. V njem bomo odgovarjali na najbolj preprosta vprašanja o dirki leta.
Vsak dan po etapi pa bomo s pomočjo kolesarskega strokovnjaka pripravili še pregled dneva in napoved naslednjega v rubriki Čez balanco. V njej bodo izmenično sodelovali Miha Koncilija, Valter Bonča, Marko Kump, Uroš Murn, Gorazd Penko in Janez Brajkovič.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Bodi prvi, ki bo pustil komentar!