Vse od dirke po Španiji 2019, ki je na novo spisala zgodovino slovenskega kolesarstva, Tadej Pogačar in Primož Roglič kraljujeta svetu na dveh kolesih s pedali. Osvojila sta štiri od zadnjih šestih tritedenskih dirk, njuni spopadi pa so vseeno redki. Prvega v tej sezoni bo konec tedna gostil spomenik Milano-San Remo.

Roglič trpel, a urok rumene majice je končno prekinjen

Kolesarstvo

13. Mar 2022 0

Kolesarstvo

13. Mar 2022 0

Neptunov zlati trizob drugo leto zapored v Pogačarjeve roke

Kolesarstvo

13. Mar 2022 0

Kolesarstvo

13. Mar 2022 0

Ko je Primož Roglič septembra 2019 na cilju Vuelte v Madridu prvič poziral v rdeči majici, ob njem pa je na najnižji stopnički skupnega seštevka stal rojak Tadej Pogačar, se je za slovensko (in svetovno) kolesarstvo začelo novo obdobje.

Začela se je era prevlade dveh slovenskih superšampionov, ki sta skupaj osvojila štiri od naslednjih šestih grandtourov (Pogačar dvakrat Tour de France, Roglič še dvakrat Vuelto), obenem pa tudi na najbolj prestižnih enotedenskih in enodnevnih dirkah pokazala, da je Slovenija trenutno kolesarska velesila številka ena.

Pogi in Rogla, katerih rivalstvo je v očeh navijačev in medijev veliko večje, kot je v resnici na cestah, sta svojo premoč nazadnje potrdila v minulem tednu.

Ga lahko sploh kdo premaga?

Pogačar je bil na Apeninskem polotoku še drugo leto zapored brez konkurence in je na dirki od Tirenskega do Jadranskega morja z izjemno prepričljivo predstavo osvojil modro majico in Neptunov trizob. Konkurenco je odpihnil s tako močjo, da so se ostali kolesarji začeli spraševati, če je sploh premagljiv.

Forma še vedno rosno mladega kolesarja iz Klanca pri Komendi je res zastrašujoča. V tej sezoni je nastopil na treh dirkah in prav vse je dobil. Najprej je bil najboljši na “domači” dirki po Združenih arabskih emiratih, kjer je dobil najtežji etapi in pokazal, da kljub prebolelemu koronavirusu ni pozabil kolesariti v klanec. Na spomladanski klasiki Strade Bianche je konkurenco osupnil z dolgim in tveganim pobegom, ki pa ga je izpeljal v svojem slogu.

Zase pravi, da ni boljši kot lani

Čeprav utrujen, je na dirko od Tirena do Jadrana prišel samozavesten, da ponovi lanski uspeh. Tudi na italijanskih cestah ni kazal slabosti, znova je bil najboljši na najtežjih dveh etapah in uspel mu je zelo podoben start v sezono kot lani. Tri od tri, skupaj kar sedem zmag v letu 2022.

Tadej Pogačar v letu 2022:

Dirka po ZAE: 1. mesto (1. mesto v 4. in 7. etapi)

Strade Bianchi: 1. mesto

Dirka od Tirenskega do Jadranskega morja: 1. mesto (1. mesto v 4. in 6. etapi)

“Če letošnje leto primerjam z lanskim, je zelo podobno. Zaenkrat gre dobro, ne bom se pritoževal. Nisem pa nič boljši kot lani, vsaj številke kažejo tako. Moja forma je podobna tisti iz začetka lanske sezone in iz lanske dirke po Franciji,” je kolesarsko karavano želel ‘pomiriti’ Pogačar. A glede na izvrstne predstave na francoski pentlji v zadnjih dveh sezonah, je vprašanje, če takšne izjave gorenjskega volka kakorkoli mirijo ostale kolesarje.

Za začetek le pretegnil noge

Nekoliko bolj zadržano je v novo tekmovalno leto vstopil Primož Roglič. Po razočaranju na lanskem Touru, ki ga je prebrodil z naslovom olimpijskega prvaka v kronometru in tretjem zaporednem slavju na Vuelti, je tudi sezono 2022 začel z visokimi cilji.

Najprej je svojo formo preizkusil na dveh enodnevnih dirkah v Franciji, ki ne sodita med elitne preizkušnje. Na klasiki Faun-Ardeche je zasedel 26. mesto, dan kasneje je bil na klasiki Drome dve mesti nižje.

A to je bilo za zasavskega orla le ogrevanje. Ostal je na francoskih cestah ter želel poravnati račune na najbolj prestižni spomladanski večdnevni dirki: od Pariza do Nice. Lani je bil na odlični poti do rumene majice, a je zadnji dan padel kar dvakrat, si izpahnil ramo in iz prvega strmoglavil na 15. mesto v skupnem seštevku.

Brez trpljenja v Franciji ne gre

No, letos je dirko proti soncu po zaslugi odlične Jumbo-Visme odprl z drugim mestom, ki ga je osvojil tudi na kronometru v četrti etapi. Dan zatem je od moštvenega kolega Wouta van Aerta prevzel rumeno majico, s katero je kolesaril vse do konca. Da je tako, se lahko zahvali predvsem odličnemu Belgijcu, ki mu je ob napadu Simona Yatesa na zadnji etapi pomagal ohraniti prednost v skupnem seštevku.

A da ima Roglič tudi letos močne noge, je dokazal v soboto. Na najtežji etapi, ki se je končala na prelazu Turini, je svojo prevlado pokazal v razredčenem sprintu navkreber. Bil je najmočnejši, se podpisal pod prvo zmago v letu 2022, ki ji je dan zatem torej dodal še drugo – skupno. Za tako želeno prvo rumeno majico v karieri.

Primož Roglič v letu 2022:

Klasika Faun-Ardeche: 26. mesto

Klasika Drome: 28. mesto

Dirka Pariz-Nica: 1. mesto (1. mesto v 7. etapi)

“Že vse od začetka sem bil utrujen. Bil sem tudi preveč oblečen, zato sem se ’skuhal’. Ko sem se slekel, je bilo bolje, a prepozno. Na koncu je bilo dovolj za tisto, po kar smo prišli sem. Hvala celotni ekipi, predvsem pa Woutu. On je res pol človek-pol motor. To je bil za nas velik test, saj bo veliko teh fantov z mano tudi na Touru. Številne situacije, okoliščine in strategije smo preizkusili tudi na cestah. Pokazali smo odlično skupno dirkanje,” je o ekipni moči Jumbo-Visme v nedeljo razpredal Roglič.

Skupaj v karavani že ta teden …

In zdaj pridemo do dneva, ki ga opisujemo že v naslovu članka. To soboto, 19. marca, se bosta Slovenca prvič letos udarila na cesti. Prizorišče bo kultno, prva spomladanska klasika od Milana doSan Rema. A tja bosta Gorenjec in Zasavec vendarle prišla z drugačnimi cilji.

Pogačar bo, v slogu sezone, dirkal na visoko uvrstitev, medtem ko bo imel Roglič zavoljo ekipe tokrat vlogo superpomočnika. Za izjemno predstavo na zadnji etapi pri Nici se bo skušal oddolžiti Van Aertu in Belgijca popeljati do prestižne zmage.

… a zares bo šlo šele julija

Na pravi obračun med prvim in tretjim s svetovne lestvice (med obema je prav Van Aert) bo tako treba počakati vse do poletja. Ko se bosta na Touru v težko pričakovanem dvoboju udarila za rumeno majico. Ko sta nazadnje na večetapni dirki tekmovala na skupno uvrstitev vse od zadnjega dne, je Roglič z odlično moštveno taktiko zlomil tudi mlajšega rojaka. Zgodilo se je na lanski dirki po Baskiji. A francoske ceste so vendarle Pogačarjev “drugi dom” …