Zakaj nista smeli poljubiti Pogačarja na odru za zmagovalce?

Kolesarstvo 21. Jun. 20227:00 > 8:347 komentarjev
Delite:
Foto: Uroš Skaza

Vsi, ki ste v minulem tednu podrobno spremljali kolesarsko Dirko po Sloveniji, zagotovo niste spregledali deklet v zelenih opravah, ki sta kolesarjem delali družbo na startih in ciljih vseh etap. Kaj vključuje njuno delo, kako sta dobili priložnost in koliko je strahu pred šampanjcem na odru za zmagovalce, sta nam pojasnili letošnji hostesi Eugenija Janjoš in Tjaša Železen.

Tradicija ženske družbe na odru za zmagovalce največjih kolesarskih dirk po svetu ima že dolgo brado. Na Dirki po Franciji, ki je prvič potekala leta 1903, so prve fotografije zmagovalca z dvema dekletoma ob strani, ki ga poljubljata na lice, luč sveta ugledale leta 1930.

Skozi leta so se običaji na dirkah spreminjali, a delo hostes je ostajalo zelo podobno. Dve ženski, največkrat manekenki oziroma modela, se pojavita na startu in cilju etape. Oblečeni sta v barve majic, ki na dirki kaj pomenijo. Tako na Touru najdete hostese v barvah rumene, bele, zelene in belo-rdeče (pikčaste) majice; na Giru je glavna seveda rožnate, na Vuelti pa rdeča. Na slovenskih tleh, kjer od 2017 poznamo slogan ’boj za zeleno’, pa je torej prevladujoča zelena barva.

Koronavirus je spremenil delo

In kaj hostese na dirki počnejo? Za pojasnilo smo prosili dekleti, ki sta to vlogo letos opravljali na slovenski pentlji.

“Letos imava, verjetno še vedno zaradi koronavirusa, veliko manj dela, saj na odru za zmagovalce ni oblačenja majic kolesarjem in poljubljanja na lica. Tako da sva prisotni na startu in na odru v cilju, vmes pa imava po urejenem prevozu nekaj prostega časa,” nam za začetek pojasni Eugenija Janjoš.

Zanjo je to druga takšna izkušnja, saj je enako delo na Dirki po Sloveniji opravljala že leta 2019. “Takrat smo se z organizatorji dogovorili, da me pokličejo, če me bodo spet potrebovali. 2020 dirke ni bilo, lani pa je bila, a zaradi koronavirusa hostes ni bilo,” nam še pojasni 24-letnica, ki je pred tremi leti delo dobila prek agencije.

Foto: Uroš Skaza

Prvič pa je bila letos zraven njena sodelavka, Tjaša Železen. Osemnajstletnica je priložnost dobila prek svojega očeta, ki na dirki sodeluje kot voznik motorja, na katerem prevaža fotografa. “Na startu sva zraven na odru, kjer se podpisuje startna lista in pa na startni črti, preden se etapa začne. Na cilju pa sva pri podelitvah in pa če se kdo hoče z nama simbolično fotografirati,” nam delovni dan opiše v smehu.

Foto: Uroš Skaza

Da sta pravočasno na startu ali cilju ter da jima čez dan nič ne manjka, skrbi ena od sodelavk, ki sicer na Dirki po Sloveniji ureja akreditacije za vip goste. Na odru za zmagovalce po koncu etap Eugenija in Tjaša tako uživata v družbi najboljših kolesarjev na dirki, ki si ob slavju dajo duška s polivanjem šampanjca. Je prisotnega kaj strahu, da bi poškropil tudi njiju?

“Zaenkrat naju ni še nihče,” nam pojasni Eugenija, medtem ko Tjaša doda, da se vedno ustraši, ko odleti zamašek. “Sem pripravljena na to, pa se vseeno malce ustrašim. Stopim malce nazaj, ko odpirajo penino. A vseeno kolesarji pazijo na naju.”

Na ‘nevarnost šampanjca’ se nista povsem privadili. Foto: Uroš Skaza

Obe bi si v prihodnosti želeli v takšni vlogi preizkusiti tudi na večjih dirkah, morda na bližnjem Giru ali Dirki po Franciji. “Ja, zakaj pa ne? Saj bi bilo zanimivo videti tudi iz organizacijskega vidika, kako potekajo te največje dirke na svetu. Videti stvari iz ozadja, bi bilo super,” pravi Eugenija. Tjaša pa meni, da bi to močno vplivalo na njena poznanstva. “Že na Dirki po Sloveniji spoznaš ogromno ljudi, kaj šele na takšnih velikih dirkah. Pojaviti se tam na odru, ti odpre mnoga vrata,” v sproščenem tonu še doda.

Poklic hostes kot spremljevalk predvsem v moških športih v zadnjih letih izumira. Zaradi očitkov, da gre za objektivizacijo žensk v bližini uspešnih moških športnikov, se vse več športnih dogodkov tovrstnim protokolom odpoveduje.

Hostesi Dirke po Sloveniji 2022 smo ujeli med zadnjo etapo v Novem mestu. Foto: Uroš Skaza

Tako so leta 2018 v formuli ena iz svojega programa povsem črtali tako imenovane ‘grid girls’, ki so na startnih vrstah delale družbo dirkačem in mehanikom. Zaradi očitkov o seksizmu in celo peticij pa so o umiku hostes istega leta začeli glasno razmišljati tudi na kolesarski Dirki po Franciji.

Spremembe na največjem odru

A na Touru je odločitev, da hostes ne potrebujejo več, prišla leta 2020. Vodilni možje največje dirke na svetu so takrat pojasnili, da so zaradi prisotnosti koronavirusa močno zmanjšali število ljudi na odru za zmagovalce, saj želijo zmanjšati bližnje stike. Prisluhnili so tudi kritikom. Ob podelitvi majic, ki jih kolesarji zdaj sami oblečejo, preden stopijo na najvišjo stopničko, sta bila lani tako prisotna po en moški in ena ženska. Eden je predstavljal lokalne barve (predstavnik mesta, kjer je cilj etape), drugi pa barve podjetja, ki sponzorira posebne seštevke (za rumeno, belo, zeleno, pikčasto … majico).

Na Tour de France po novem ob nosilcu majice stojita en moški in ena ženska. Foto: Guliverimage

Na slovenskem touru tradicija ostaja

V Sloveniji tako organizatorji vrhunca kolesarske sezone pri nas zaenkrat ohranjajo tradicijo hostes. Kako na to odločitev gledata naši sogovornici?

“O tem sva se pogovarjali. Da bi podobno kot na predstavitvi ekip bila zraven še dva fanta. Da bi čez dan nosili športne sponzorske oprave. Medtem ko si fantov na odru za zmagovalce v neki obleki ob koncu ne predstavljam,” pravi Tjaša Železen.

Eugenija Janjoš pa je dodala: “V Novi Gorici sta bila fanta zraven zato, da smo predstavili vse štiri majice. Ni bilo mišljeno, da bi bila še naprej zraven. Vidim logiko v odločitvi, ki so jo sprejeli na Touru, a vendarle gre pri dveh dekletih na odru za neko tradicijo. V ozadju ni nobenega namena seksualizacije, pač pa le nek tradicionalen običaj. Če pa bo kdaj ženska dirka na takšni ravni, pa morajo biti na odru fantje.”

Foto: Uroš Skaza
Komentari

Vaš komentar