Kolumna teniškega komentatorja Sportkluba in trenerja Petra Pevca.

“Življenje mi je rešil zgrešen udarec na zaključno žogico”

Tenis

23. Okt 2022 3

Tenis

23. Okt 2022 3

V Sloveniji tenis uživa zelo zgledno spoštovanje med športi, rekreacija cveti, največji turnirji dosegajo odlično gledanost, a slovenski teniški igralci nikoli niso dobili spoštovanja, ki bi si ga zaslužili.

Ste kdaj pomislili, da smo imeli skorajda sočasno štiri igralce v elitni stoterici? Za državo brez nacionalnega teniškega centra, za državo, ki je v tistem času imela manj kot pet pokritih betonskih igrišč, in za državo brez prave teniške tradicije, sploh v moškem tenisu, in to v enem najbolj konkurenčnih športov na planetu. Vsi igralci so peljali svojo teniško pot, s pomočjo staršev in klubov, ki so jim, kolikor so lahko, stali ob strani. Tu ni bilo nobenega sistema, ki bi že dal igralca v teniško elito, ta je merjena z uvrstitvijo med najboljših sto na lestvici. Poudariti je treba tudi to, da so vsi bili plod dela slovenskih trenerjev, ki so pred tem veljali, da so prekratki z znanjem, da bi koga spravili v vrh.

Spomin me veže na teniške začetke, ko sva z Blažem Kavčičem trenirala skupaj pri Olimpiji in moram priznati, da je bil drugačen od nas, predvsem kar se tiče vztrajnosti in neizmerne želje. Imel je noro mladinsko kariero, bil do 14. leta ob boku Đokoviću in Murrayu, a potem takojšnjega preskoka med profesionalce ni naredil.

Ob slovesu: F1 brez mehanikov, ki je premagala Federerja

ATP

24. Apr 2022 3

ATP

24. Apr 2022 3

Koliko je bilo zavistnežev, ki so ga brez sramu odpisovali, a njegova vztrajnost je neverjetna in zame je človek, ki je vsem ostalim pokazal, da se da priti med elito. Postal je prvi Slovenec med najboljšo stoterico in s tem vlil upanje vsem ostalim.

Grega Žemlja je eksplodiral takoj za Blažem in imel nekaj res izjemnih sezon. Iskreno mi je žal, da po tistem norem finalu turnirja na Dunaju, ki ga je izgubil v izenačenem dvoboju z Del Potrom, ni več uspel najti takšnega tenisa, vseeno pa si z Aljažem Bedenetom delita najvišjo slovensko uvrstitev na ATP lestvici, ki je 43. mesto.

Aljaž je nesporno najboljši slovenski moški igralec, a bi svojo kariero brez težav podaljšal še za 3 leta in z lahkoto ohranjal mesto med najboljših sto. Bedene je bil igralec tekem, mentalno težki trenutki mu niso delali težav in čeprav se mi je na treningu zdelo, da ni toliko boljši, mi je to jasno potrdil, ko se je začel dvoboj. Njegov servis je najboljši, kar sem ga imel moč kot nasprotnik začutiti. Sem eden izmed mnogih, ki sem mu očital, da vem, kam bo udaril, pa še vedno ne morem storiti nič. Tistemu, ki tenisa ne igra, lahko potrdim, da ni hujšega od položaja, ko veš, kaj bo nekdo storil, pa si vseeno nemočen.

Blaž Rola je najmlajši izmed vseh in tudi še edini, ki ni šel v teniški pokoj. Na žalost, je imel Ptujčan veliko zdravstvenih težav, ki so prinesle dvom v igro in tenisa, ki ga je pripeljal na 78. mesto na ATP lestvici, ni uspel več prikazati. Spomnim se v kakšni formi je bil, ko je Slovenija v Davisovem pokalu v Portorožu gostila reprezentanco Izraela. To je bil tenis tudi za top 30.

Ta dvoboj je zame najbolj boleč spomin na to neponovljivo – vsaj v roki 10 let ne – ero moškega tenisa. Takrat so morda manjkale izkušnje, koga postaviti kot selektorja in predvsem dati igralce v prvi plan. Prepričan sem, da če bi Aljaž takrat igral za Slovenijo, bi z lahkoto premagali Izrael in se uvrstili v kvalifikacije za svetovno skupino in morda zaigrali proti Švici, ki je takrat imela v ekipi Federerja in Wawrinko. Predvsem boli to, da smo takrat imeli štiri fante, ki bi si zaslužili igrati v svetovni skupini z najboljšimi. Smo pa videli letos v Portorožu, da ni bila težava med igralci, saj sta Kavčič in Bedene odigrala skupaj njun zadnji dvoboj v karieri in priigrala odločilno zmago Sloveniji proti Estoniji.

Naslednjič, ko boste začeli pljuvati po slovenskem tenisu, pomislite še enkrat, da so iz nič postavili Slovenijo na teniški zemljevid, da smo jih lahko gledali na največjih odrih igrati proti Federerju, Nadalu, Đokoviću in to v športu, ki se resnično igra po celem svetu.

Iz moje strani iz srca hvala in kapo dol za vse kar ste uspeli doseči. Blaž Kavčič, Grega Žemlja, Aljaž Bedene in Blaž Rola, dame in gospodje!