Premier liga
Španska liga – La Liga
Bundesliga
Liga prvakov
Evropska liga
Evroliga
ULEB Eurocup
NBA
Slovenija
Turška liga TBL
Liga ABA
ATP World Tour Finals
Pariz
ATP
WTA
Davisov pokal
Ali ste vedeli, da trenutno pod okriljem ameriške univerzitetne atletske zveze NCAA nastopa kar 12 slovenskih košarkarjev? Med njimi izstopata dva, katerih razvoj podrobno spremljajo tudi v članski reprezentanci Slovenije, Jan Vide in Saša Ciani. Njuni vlogi sicer ob začetku karier čez lužo nista največji. Preverili smo, kakšne so slovenske izkušnje z ameriško univerzitetno košarko.
Šport je za številne znanja željne posameznike vstopno okno v ameriški univerzitetni svet. S štipendijo si krijejo drago šolnino, ki jo zaračunavajo tamkajšnje najuglednejše šole. Spet drugi skozi košarkarske programe bolj kot izobrazbo lovijo višje športne ambicije. V to kategorijo zagotovo sodita Jan Vide in Saša Ciani.
Ker sta v Evropi veljala za velika talenta, je bil njun odhod čez lužo precej presenetljiv. Tudi zaradi preteklih slovenskih izkušenj. Nihče se s kaljenjem v NCAA ni prebil do lige NBA ali na najvišji evropski nivo. Praktično edina izjema je Erazem Lorbek, ki pa je za Michigan State igral zgolj eno sezono in v povprečju vpisal 6,4 točke in 3,3 skoka. Talentu, ki je pozneje v vodilni vlogi Barcelono popeljal do evroligaškega naslova, so namenili le 15 minut igre na tekmo.
Vide (še) brez iskanih minut
Predvsem Vide je pred odhodom v ZDA nase močno opozoril. Šel je po poti Luke Dončića in že zelo zgodaj Slovenijo zamenjal za Madrid, kjer se je pridružil nižjim selekcijam slovitega Reala. V prejšnji sezoni je postal celo najkoristnejši igralec ob zmagi v mladinski evroligi. Osemnajstletnik je bil zapisan v beležke številnih evropskih klubov, a se odločil, da bo svojo srečo iskal v ZDA. Vstop v svet profesionalizma je zamenjal za amatersko ameriško košarko, pridružil se je sloviti univerzi UCLA.
“Odločil sem se za drugačno pot. Mnogi bodo dejali, da je bolj tvegana. Morda res. Vem za primere Slovencev, ki so se do višje ravni skušali prebiti skozi ligo NCAA, a jim ni uspelo,” je v intervjuju za Sportklub po odločitvi za selitev v ZDA spregovoril Vide. Glavna motivacija za odhod iz Španije so bile po njegovih besedah igralne minute.
Teh za zdaj na njegovo nesrečno ni bilo na pretek. Nastopil je na enajstih tekmah od 16, potem ko mu je decembra ponagajala še poškodba. Vsega skupaj je na parketu preživel le 89 minut, oziroma dobrih osem na dvoboj. V povprečju vpiše 2,2 točki in po 0,8 skoka ter asistence.
Ciani pomembnejši član rotacije
Kmalu za Videtom se je za pot čez lužo odločil tudi Ciani, ki je sprejel ponudbo univerze Xavier. Po letu kaljenja pri zagrebški Cedeviti Junior se je sicer pričakovalo, da ga bo Olimpija letos priključila ljubljanskemu kolektivu. Tudi njegov odhod je bil zato presenetljiv.
Njegova pot je sicer nekoliko drugačna, saj je za razliko od Videta že postal profesionalec in bil štiri sezone del članskih moštev. Zaigral je za Primorsko, Ilirijo, Dynamic in Cedevito Junior. V hrvaški ligi je lansko sezono na tekmo vpisal 11,1 točke in 6,9 skoka v dobrih 22 minutah igre.
Mušketirji, kot se imenuje košarkarsko moštvo Xavierja, so tako kot UCLA Bruins člani NCAA divizije I, a ne igrajo v isti konferenci. Ciani je do danes zaigral na vseh 16 tekmah svoje ekipe, skupno je na parketu preživel 240 minut, oziroma 15 na dvoboj. V povprečju vpiše 3,4 točke in 3,6 skoka.
Izjemno širok nabor univerzitetnih ekip
Piramida NCAA je izjemno razvejana in razdeljena v več divizij. Z vidika lige NBA je v današnjem času pomembna praktično zgolj divizija I. Samo to sezono v njej tekmuje kar 362 univerz, razdeljenih v 32 konferenc. Ciani s Xavierjem nastopa v Big East, Vide z UCLA v Pac-12. Med najboljše konference poleg omenjenih dveh sodijo še Big 12, Big Ten, SEC in ACC.
Od leta 2021 lahko košarkarji prvič v zgodovini s košarko tudi služijo. Ne neposredno preko univerz, temveč jim je dovoljeno svoje ime v zameno za zaslužek ponuditi pokroviteljem, prav tako lahko prejemajo darila in donacije. V divizijah I in II imajo vsi košarkarji polne štipendije in krite šolnine.
Trenutno v univerzitetni košarki nastopa kar 12 košarkarjev. Daleč največ se seveda pričakuje od že omenjenega dvojca. V diviziji I sicer igrajo še štirje Slovenci.
Nekdanji član Uniona Olimpije Matic Klanjšček je v ZDA že peto leto in tudi član petega različnega košarkarskega programa. Letos je 24-letni branilec član Oklahome v Big 12, kjer pa prejema le drobtinice (5,4 minute na tekmo).
Arne Osojnik se je v ZDA podal iz Krke. 19-letni branilec je pot čez lužo začel v srednji šoli in jo zdaj nadaljuje na univerzi Eastern Michigan, članu konference Mid-American. Od vseh ima največjo vlogo, 10 od 16 tekem je začel v prvi peterki in v 23 minutah na dvoboj v povprečju vpiše 7,9 točke in 3,2 skoka.
Luka Tekavčič je nekdanji član Cedevite Olimpije in pri 21 letih član univerze Coppin State v konferenci Mid-Eastern. 211 centimetrov visoki center v 11 minutah na tekmo v povprečju vpiše 1,6 točke in 1,5 skoka.
21-letni Aljaž Vidmar pa za Mars Hill v konferenci Coastal Athletic to sezono na tekmo na parketu preživi 14 minut ter vpiše 3,7 točke in 2,9 skoka na obračun. Igra na krilu in v višino meri 206 centimetrov.
Iz NCAA do slovenske reprezentance
V ZDA si je pot do profesionalne košarke od leta 2018 do 2023 tlakoval krilni center Aljaž Kunc. Pet let se je šolal in igral na univerzi Iowa State. Vrnitev v Evropo je nenadejano začel celo v članski slovenski reprezentanci. S seznama selektorja Aleksandra Sekulića je odpadel šele tik pred začetkom svetovnega prvenstva.
Kunc je bil lani pomemben član Ciklonov in je marčevske izločilne boje konference Big 12 sklenil šele v polfinalu, medtem ko se je od NCAA turnirja poslovil v prvem krogu. Na 23 tekmah je v povprečju igral slabih 25 minut in prispeval 7,1 točke, 4,1 skoka in 1,3 asistence.
Po reprezentančnem poletju si je našel prvi profesionalni klub, podpisal je za Twarde Pierniki Torun v prvi poljski ligi. Tam se je znašel odlično. Vseh 17 tekem je začel v prvi peterki, njegov klub pa je z desetimi zmagami v resnem boju za visoko drugo mesto na lestvici. V povprečju na tekmo vpiše 11,3 točke, 4,1 skoka in 1,1 asistence na dvoboj.
Aljaž Kunc je pokazatelj, da se je mogoče do profesionalne košarke in tudi stika z reprezentanco prebiti skozi ameriški univerzitetni program. Program, ki je izoblikoval in v svet poslal velikane košarke kova Michael Jordan, Larry Bird, Oscar Robertson, Wilt Chamberlain, Shaquille O'Neal ... In še bi lahko naštevali. Seznam je neskončen.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Bodi prvi, ki bo pustil komentar!