Če bi ob petkovem beograjskem soočenju neposrednih tekmecev v boju za preboj v končnico evrolige zapisali le končni rezultat (Crvena zvezda-Partizan 78:79), bi v širokem loku zaobšli izjemen navijaški naboj in tradicionalno mestno rivalstvo, ki v tej sezoni tudi ob proračunskem razkazovanju mišic, kar posredno vse ostale klube iz regije, vključno z ljubljansko Olimpijo, postavlja v še bolj očitno podrejen položaj, evropski klubski košarki namenja nove dimenzije.
Crvena zvezda ali Partizan? “Vseeno je, iz katerega dela Beograda prihajaš. Gre za stvar družine. Iz roda v rod. V nekdanji Jugoslaviji smo radi govorili, da se srbske zastave ni smelo nositi, zato pa si imel dres Crvene zvezde. Jugoslovani in otroci vojaških oficirjev pa so navijali za Partizan. Po letu 1991 se je to spremenilo. Zdaj si pač navijač Zvezde ali Partizana. Se je pa rivalstvo pred leti dvignilo na raven popolnega izločevanja. To je zdaj mala vojna,” nam odgovori Gojko, ko se dve uri pred tekmo prebije skozi policijski kordon. Dobrih 60 minut pred sodniškim metom je dvorana že pokala po šivih.
Ni ga bilo treba vprašati, za koga navija. Le ne zaradi majice z rdeče-belim grbom. Tudi njegove gestikulacije med tekmo so nazorno nakazovale, da se večji del dneva ni obremenjeval s snegom, ki je pobelil Beograd. Pa tudi ne s službenimi izzivi ali morebitnimi družinskimi težavami ne. Še celo na Novaka Đokovića in njegov boj v Avstraliji je pozabil. Zanimal ga je derbi. Srbska oziroma beograjska klasika. Pa tudi izraz na njegovem obrazu, ko se je po tekmi izgubil v beograjsko noč, je povedal vse.
Video: zaključek tekme
Za točko, toda …
Slabe tri minute pred koncem tekme je imela Crvena zvezda napad za izenačenje, prvo po prelomu v tretji minuti tekme. Takrat je Partizan prešel v vodstvo. Resda nikoli ni vodil z več kot osmimi točkami naskoka, a je bil stalno korak pred tekmecem. Luca Vildoza, ki je pred tekmo iz rok Igorja Rakočevića prejel priznanje za MVP meseca, je neumorno polnil Partizanov koš (26 točk). A črno-beli so odgovarjali kolektivno. Predvsem pa stalno in vztrajno.
Foto: Euroleague Basketball
Enkrat Zach Leday, drugič Mathias Lessort, tretjič Dante Exum. Slednji je bil natančen tudi v zaključku, ko je ohranjal mirnost s črte prostih metov. Partizan je imel v fizično čvrsti tekmi nadzor. Vseeno se je zdelo, da bi tehtnica kaj hitro lahko zanihala. Tudi pri rezultatu 74:71, a so gostitelji zgubili žogo v napadu. Na koncu so gostje ohranili točko prednosti in s tem razblinili tekmečevo premoč v skoku. Vknjižili so deseto zmago in s tem na lestvici ujeli prav Crveno zvedo. Oba kluba tako sopihata za mesti, ki vodijo v končnico.
Dvoboj starih znancev
Večni beograjski derbi ima trenutno – poleg edinstvenega evropskega prizvoka, tradicionalnega antagonizma in stalnega rivalstva, prežetega s pogosto vulgarnimi navijaškimi zbadljivka in občasno politično konotacijo, prav posebno težo tudi zaradi trenerskih mojstrov na obeh klopeh. Partizan je svojevrstno preobrazbo doživel z lanskoletno spektakularno vrnitvijo rekorderja po številu evroligaških lovorik Željka Obradovića. Na nasprotni strani mu je kot strateg tokratnega gostitelja znova stal Duško Ivanović, ki je s prihodom med rdeče-bele dvignil rezultatsko krivuljo.
Željko Obradović, trener Partizana. Foto: Euroleague Basketball
Duško Ivanović, trener Crvene zvezde. Foto: Euroleague Basketball
Njuno rivalstvo ima kajpak že globoke igralske korenine. Najbolj izrazite so bile v letih pred razpadom nekdanje skupne države. Obradović je bil že takrat član Partizana, medtem ko pa je tri leta starejši Ivanović po igranju za domačo podgoriško Budućnost največji pečat pustil v vlogi izkušenega branilca nepozabne splitske Jugoplastike, s katero si je sprva pokoril Jugoslavijo, nato pa še Evrope. Prav splitsko-beograjski dvoboji so bili na nek način zadnji veliki obračuni v zvezni ligi pred njenim razpadom.
Video: slavje navijačev Partizana
Preslišala sta psovke
“Verjamem, da smo v Evropo poslali lepo sporočilo. To je košarka. To so navijači. Ne bom se spuščal v podrobnosti. Ne vem, kaj so mi skandirali, nisem videl transparentov. Sem pa slišal naše navijače. Bili so v manjšini. A se jih je slišalo. Predvsem pa upam, da so vsi uživali,” je po zmagi pripovedoval Obradović, ki je med tekmo v svojem slogu rohnel ob igrišču.
“Nadzorovali smo tekmo. Igrali smo pametno in večinoma vodili. Žal mi je, da nismo ohranili otipljive prednosti v zadnjih minutah. Tako bi lahko tekmo bolj mirno pripeljali do konca. A tudi to je šola za te fante. Pomembna zmaga, a časa za slavje ni. Nadaljujemo v ostrem ritmu,” je še pristavil strateg iz Čačka, ki jo je tokrat odnesel brez tehnične napake. Prejel pa jo je njegov tekmec. Po tekmi sojenja ni želel komentirati.
“Partizan je bil bolj potrpežljiv. Mi smo želeli na hitro zaključevati akcije. A fantom ne zamerim nič. Trudili so se. To sem vsem povedal tudi v slačilnici. S Partizanom se bomo še srečali. Bi pa dejal nekaj … Navijači Partizana so bili dobri. Toda naši navijači so zmagovalci tekme,” je dejal Duško Ivanović. Tudi on je bil tarča kritik navijačev. V prvi vrsti zaradi lepih besed na račun Splita ob nedavnem obisku Dalmacije. “Lipi moj Splite,” je dejal takrat. In si prislužil gnev črno-belih. No, tudi on tokrat ni “slišal” psovk.
Video: podpora navijačev Crvene zvzede
Drugič za evropske točke
Čeprav je rivalstvo med Zvezdo in Partizanom imanentno srbski košarki in je tudi širše pripoznano, pa sta se kluba tokrat šele drugič v bogati zgodovini obeh klubov pomerila pod evroligaškimi obroči. Pred leti sta sicer že imela hkrati evroligaško priponko, a se njuni poti ob drugačnem tekmovalnem sistemu nista križali. Tako sta se prvič za evropske točke srečala šele pred mesecem in pol, v 8. krogu, tedaj v nekaj kilometrov oddaljeni Stark areni, pred več kot 18 tisoč navijači, derbi pa je z atraktivno trojko odločil Nemanja Nedović.
Pogled z novinarske tribune, na katero “zajadrajo” tudi navijači. Foto: MaPa
Crvena zvezda medtem vztraja pri igranju v precej manjšem Pionirju, ki nosi ime po legendarnem Aleksandru Nikoliću. Zato je bilo tokrat prostora “le” za približno osem tisoč gledalcev. Med njimi je bila v močno zastraženem delu dvorane, tik pod stropom, tudi skupina 400 vročekrvnih gostujočo navijačev. Zanimivo, znova je imel zadnjo besedo Nedović. Zadel je trojko ob zvoku sirene, a s tem Crveno zvedo pripeljal na točko zaostanka, za nadaljevanje bitke taktičnih osebnih napak pa je nato zmanjkalo časa.
Košarkarji Partizana so po dragoceni in predvsem čustveni zmagi preplezali ograjo in se povzpeli do svojih navijačev. Glasno pa je bilo tudi v predelu, kjer so bili zbrani najglasnejši pristaši domače ekipe. Kljub porazu so spodbujali svoje ljubljence. Z zavedanjem, da bodo prišle nove bitke. Tudi v večnem derbiju – v ligi ABA in državnem prvenstvu.
Slovenski pogled
V kultnem Pionirju, ki bo letos dočakal častitljivih 50 let, smo enega od najbolj vročih evropskih košarkarskih obračunov spremljali v družbi Sportklubovega strokovnega komentatorja Marka Maraviča. Ta je sicer v nekdaj osredji dvorani srbske prestolnice večkrat igral na klubski ravni, leta 2005 pa je bil na EuroBasketu član slovenske reprezentance. Ta je bila takrat prvič v zgodovini na velikem tekmovanju deležna številčne navijaške podpore. Pionir je bil tedaj slovenski. Na krilih večtisočglave navijaške množice je Slovenija v skupinskem delu v velikem slogu ugnala Grčijo, Francijo ter BiH, nato pa ob selitvi v Areno v četrtfinalu klonila proti Nemčiji, a si je nato po zmagi nad Hrvaško vendarle prvič v zgodovini izborila preboj na svetovno prvenstvo.
Marko Maravič. Foto: MaPa
“Danes je dvorana odeta v rdeče-bele barve. Takrat so bile tribune slovenske. Ko prestopim prag te dvorane, podoživljam tiste trenutke. Izjemni spomini. Takrat smo prvič zares začutili podporo in začeli razmišljati o tem, da so dosegljivi tudi največji rezultati. Tudi zaradi tega smo takrat igrali tako navdahnjeno in premagali celo poznejše prvake,” je po spominih pobrskal Maravič, tokrat navdušen nad navijaškim nabojem. “Ko igraš pred takšno publiko, si za 30 odstotkov boljši igralec. Za košarko so takšne tekme dobre. Me pa moti, da rivalstvo včasih preseže meje in se znajde na polju sovraštva. Lepo bi bilo, če bi lahko na takšne tekme redno hodile tudi družine,” razmišlja 43-letni nekdanji košarkarski legionar, ki stik s košarko ohranja tudi kot trener Ljubljane.
Premier liga
Španska liga – La Liga
Bundesliga
Liga prvakov
Evropska liga
Evroliga
ULEB Eurocup
NBA
Slovenija
Turška liga TBL
Liga ABA
ATP World Tour Finals
Pariz
ATP
WTA
Davisov pokal
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Bodi prvi, ki bo pustil komentar!