Tehtnico so na stran upokojitve prevesili želja po času z otrokoma, nezavidljivo stanje kolena in zmanjšana igralska strast. Goran Dragić ob koncu kariere vseeno napoveduje, da bo ostal v košarki, obenem pa se bo kljub ljubezni do Ljubljane dokončno preselil v Miami.
”Miami,” je kot iz topa izstrelil Goran Dragić, ko smo ga ob robu novinarske konference, na kateri je razkril nekaj podrobnosti o avgustovski poslovilni tekmi, povprašali o tem, kje bo po koncu kariere njegov dom. Odločitev je v prvi vrsti povezana s sinom in hčerko, ki sta se ustalila na Floridi, obenem pa tudi z morebitno bodočo službo. Javna skrivnost je namreč, da ga v kratkem čaka pogovor o morebitnem novem delovnem mestu v franšizi Miami Heat. V trenerskih vodah se sicer ne vidi, kot svetovalec ali dolgoročno tudi športni direktor pa vsekakor. A še pred tem bi si rad, kot pravi, vzel povsem prosto leto, med katerim bo nadoknadil vsaj delček zamujenih družinskih trenutkov. Že v preteklih tednih je užival, ko je otroka vodil v šolo, na treninge …
”Prav nič v karieri ne obžalujem,” pripoveduje zdaj sveže upokojeni častni kapetan in dolgoletni košarkarski legionar. Posloviti se je želel kot košarkar Miamija. Oziroma, bi se še želel. Če bi mu namreč pri Miami Heat ponudili desetdnevno pogodbo in priložnost za zadnji koš, bi jo z veseljem sprejel. ”Tudi sicer sem imel resen namen letos še igrati. Ohranjal sem kondicijo. Imel sem tudi nemalo ponudb iz Evrope. A ko mineva čas in preživljam trenutke s hčerko in sinom, se preprosto ne vidim več v vlogi pravega aktivnega košarkarja, ki bi potoval in bil dolgo zdoma. Ostajam racionalen. Nisem se želel posloviti kot invalid,” se je razgovoril Gogi in se namuznil ob vprašanju o upokojenem dresu. ”Jaz sem svoje naredil, zdaj naj sodijo drugi,” je dejal pronicljivi organizator igre.
Odhaja z mirno vestjo, zadovoljen in ponosen. ”Finančno sem preskrbljen. Vse moje športne želje so se izpolnile. No, manjka le šampionski prstan lige NBA. Tudi s tem sem se že sprijaznil. Kot tudi s tisto poškodbo v finalu lige leta 2020. Zdaj pa … Moja strast ni več takšna, kot je bila pred leti. Telo me ne uboga več. Zato odločitev o koncu kariere ni bila težka,” pripoveduje Dragić, ki se bo iz ZDA v prihodnje vseeno pogosto vračal v rodno Ljubljano. Zanesljivo tudi ob koncu avgusta, ko bo v sodelovanju s podjetjem Spontanzo in lastno fundacijo organiziral poslovilno tekmo.
”V preteklosti res nisem razmišljal o poslovilni tekmi. A v okviru mojega košarkarskega tabora in fundacije se mi je utrnila misel, da bi organiziral spektakel z dobrodelno noto. Športniki imamo to moč, da nekaj naredimo in vrnemo okolju. Obenem pa bi rad, da bi mnogi moji ameriški soigralci in tudi tekmeci spoznali lepote Ljubljane,” pravi. In zvezdnikov na poslovilni tekmi 24. 8 ter večer pred tem na dobrodelni večerji res ne bo manjkalo. Giannis Antetokounmpo, Nikola Jokić, Jimmy Butler, Luis Scola, Bogdan Bogdanović, Steve Nash, Nikola Vučević, Steve Kerr, Marc Gasol … To je zgolj del že potrjenih gostov. Želja je tudi Shaquille O’Neal.
Jasno, ob mnogih rojakih na čelu z Luko Dončićem in Radoslavom Nesterovićem. Prav reprezentanca je imela na Dragićevi vrednostni lestvici vedno prav posebno mesto. Da je igranje za Slovenijo posebna čast, zanj nikoli ni bila prazna floskula. ”Za svojo državo igraš s srcem. To je nekaj več. Reprezentančni poraz si zaradi tega, ker predstavljaš sebe in barve svoje nacije, toliko bolj ženeš k srcu. V ligi NBA pa je mentaliteta takšna, da poraz nikoli ni usoden. V rednem delu je vendarle na sporedu 82 tekme. Že naslednji večer te čaka nova. Reprezentanca? Velikokrat sem čutil grenak priokus. Tudi jokali smo. A na koncu dočakali tisto, o čemer sem sanjal od otroštva,” pravi strelski rekorder v slovenski izbrani vrsti.
In na kaj je ob prečkani ciljni črti najbolj ponosen? ”Na vse. Na celotno prehojeno športno pot,” je odvrnil in najprej zajadral v čase ljubljanske Ilirije, kjer je igral brez pritiska. Pravi profesionalizem se je začel v dresu Slovana. A v spominu mu ne ostajajo le klubi in uspehi. ”Rad se spominjam tudi padcev. Zakaj? Ko padeš, se dvigneš” razmišlja 37-letni Ljubljančan, prepričan o tem, da je to tudi šola za nadaljnje življenje. ”Tudi zdaj bom padal. Pa se bom pobral. Veselim se novega življenja. Da, željan sem dokazovanja na novih področjih. Znova čutim tisto igrivost in željo po dokazovanju,” je še pristavil Goran Dragić, ki bo ob koncu tedna užival v zimskih radostih, nato pa bo poletel proti novemu domu. V Miamiju.
Goran Dragić: osebna izkaznica
Rojen: 6. 5. 1986, Ljubljana
Višina: 193 centimetrov
Klubi: Ilirija, Slovan, Baskonia, Murcia, Olimpija, Phoenix, Houston, Miami, Milwaukee, Toronto, Brooklyn, Chicago.
Dosežki: evropski prvak s Slovenijo 2017, evropski prvak do 20 let s Slovenijo 2004, prvak vzhodne konference lige NBA z Miami Heat 2020.
Priznanja: MVP EuroBasketa 2017, tretja peterka lige NBA 2014, NBA priznanje za košarkarja, ki je najbolj napredoval 2014, športnik leta Slovenije 2017 …
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje