Slovenija je z zmago v Zagrebu odprla prvo reprezentančno okno v letošnji sezoni in tako storila prvi korak proti svetovnemu prvenstvu 2023. Izid ni presenetljiv, saj bi se tekma lahko odvila v obe smeri, kar pa še zdaleč ne moremo trditi za kopico preostalih tekem širom Evrope. Imele so en veliki skupni imenovalec - presenečenje.

Podobno kot je skupni imenovalec številnih obračunov presenečenje, je viden tudi skupni imenovalec v glavnem razlogu, da je sploh prišlo do toliko nenadejanih rezultatov. A poglejmo si najprej kateri so tisti dvoboji, ki so pri košarkarskih poznavalcih in tudi številnih laikih povzročili najbolj izbuljene oči.

Skupina A: težave Srbov

Prvi dan kvalifikacij so bile na delu reprezentance iz štirih skupin od skupno osmih. Morda še najmanj presenetljiva sta bila razpleta obeh obračunov v skupini A, čeprav tudi tukaj nekoliko presenečajo velike težave Srbov proti Latviji.

V dvorani Aleksandar Nikolić so slavili s 101:100, potem ko so s prostim metom Marka Jagodića povedli dve sekundi pred koncem. Na drugi tekmi so na Slovaškem visoko slavili Belgijci (57:83).

Skupina B: šok za Grke in Turke

Morda najbolj nepričakovano, če ne kar senzacionalno, so se začeli boji v skupini B. Reprezentanca Velike Britanije je z 78:69 ugnala Grčijo, ki je tako prejela še drugo letošnjo zaušnico. Še močnejšo so dvakratni evropski prvaki prejeli julija na odločilni tekmi v kvalifikacijah za olimpijske igre, ko jih je nadigrala Češka.

Še bolj šokanten je bil razplet drugega dvoboja te skupine. Belorusi, ki še nikoli v zgodovini niso zaigrali na velikem tekmovanju, so s 84:70 porazili Turke, ki so bili od leta 1993 prisotni na vseh evropskih prvenstvih in premorejo kar dva kluba v elitni Evroligi.

Slovenci, se vidimo na svetovnem prvenstvu!

Košarka

26. Nov 2021 8

Košarka

26. Nov 2021 8

Lahko bi dobili po prstih, a so zdaj še močnejši

Košarka

25. Nov 2021 2

Košarka

25. Nov 2021 2

Skupina C: preobrat v Skandinaviji

Razplet tekme med Hrvaško in Slovenijo ne bi bil presenetljiv ne glede na končnega zmagovalca, saj gre za zelo izenačeni reprezentanci, ki sta za nameček še veliki tekmici.

Tudi Švedska in Finska sta sosedi, a skozi zgodovino so bili slednji precej bolj košarkarsko razvita država. So redni gostje evropskih prvenstev, leta 2014 so debitirali na mundialu, dvakrat so nastopili tudi na olimpijskih igrah. Švedi so zadnjič na velikem tekmovanju sodelovali leta 2013 na EuroBasketu v Sloveniji, a dobili tokratni dvoboj z 72:62, čeprav je, vsaj na papirju, moštvo Finske precej močnejše.

Skupina D: Nemci padli proti eksotom

In nič drugače ni niti v skupini D, kjer so Nemci senzacionalno izgubili na domačem parketu proti Estoncem (66:69). Nemška košarka je zadnja leta v strmem vzponu in ji napovedujejo svetlo prihodnost. Gre tudi za evropske prvake in podprvake iz let 1993 ter 2005, na letošnjih olimpijskih igrah so zasedli 8. mesto, na zadnjem EP, ko je Slovenija osvojila zlato, pa so se uvrstili na visoko 6. mesto. Estonija na OI še ni igrala, na SP je edinkrat zgolj daljnjega leta 1936, edini nastop na evropskih prvenstvih od leta 2001 naprej pa so končali na skromnem 20. mestu, na EP 2015.

Na drugi tekmi so s 69:61 Izraelci ugnali Poljake. Ena od le treh tekem četrtkovega večera, ki ne sodi v kategorijo presenečenj.

Zakaj toliko šokantnih razpletov?

Za skupni imenovalec presenečenj bi lahko izpostavili kar (zdesetkane) kadre posameznih reprezentanc. Tiste najboljše so tudi najbolj okrnjene. Srbija, Grčija, Nemčija in Turčija veljajo za košarkarske velikane, a prav vse imajo tudi največ košarkarjev v ligi NBA in klubov v Evroligi.

Grčija premore evroligaša Panathinaikos in Olympiacos, kjer blestijo Georgios Papagiannis, Ioannis Papapetrou, Kostas Sloukas in Kostas Papanikolaou, ter tri košarkarje čez lužo – brata Giannisa in Thanasisa Antetokounmpa ter Georgiosa Kalaitzakisa. Eden ključnih košarkarjev Barcelone je Nick Calathes.

Srbijo že leta v Evroligi zastopa Crvena zvezda, tudi s kopico odličnih srbskih košarkarjev v kadru. Še več jih je raztresenih po drugih klubih, najbolj izstopa Vasilije Mičić, ki je bil lani z Efesom prvak in MVP rednega dela sezone in finala. V NBA je bil MVP Nikola Jokić, srbske barve tam zastopajo še Aleksej Pokuševski, Boban Marjanović, Bogdan Bogdanović in Nemanja Bjelica.

Po eksploziji Dirka Nowitzkega, ki je odšel v zgodovino kot eden najboljših Evropejcev vseh časov, je njegov vpliv na razvoj košarke v Nemčiji viden skozi kar sedem košarjarjev lige NBA: Daniel Theis, Dennis Schröder, Isaac Bonga, Isaiah Hartenstein, Maxi Kleber, Franz Wagner in Moritz Wagner. V Evroligi imajo dva kluba – Bayern in Albo Berlin.

Turki so že leta izjemno močni v Evroligi in so po letih dominacije Fenerbahčeja zdaj novo orožje našli še v Anadolu Efesu. Ne le v omenjenih dveh klubih, tudi Turčija ima čez lužo močan kontingent košarkarjev, tam namreč igra pet Turkov: Alperen Sengung, Cedi Osman, Enes Kanter, Furkan Korkmaz in Omer Yurtseven.

Kaznovane (pre)dobre reprezentance

Kaj imajo vsi omenjeni odlični košarkarji skupnega? Nihče trenutno ne more pomagati svoji državi v kvalifikacijah za svetovno prvenstvo, ki ga bodo leta 2023 gostile Japonska, Filipini in Indonezija.

Tudi Aleksander Sekulić čuti razprtije, ki svetovno košarko vlečejo na več strani. Slovenski selektor tako ne more računati na Luko Dončića, Vlatka Čančarja, Zorana Dragića in Žana Marka Šiška. Tudi ne Gorana Dragića, a slovenski zlati kapetan je od leta 2017 tako v reprezentančnem pokoju.

Zato pod črto niti ne bo takšno presenečenje, če se znova kakšna od velikih košarkarskih držav, med katere sodi tudi Slovenija, ne uvrsti na naslednje veliko tekmovanje. To je na svoji koži nedavno občutila tudi slovenska izbrana vrsta, ki je zaradi močno okrnjene zasedbe v kvalifikacijah kot aktualen evropski prvak ostala brez nastopa na svetovnem prvenstvu 2019. Tudi takrat so največjo težavo predstavljali nepoenoteni urniki tekmovanj in nagajanje košarkarskih deležnikov različnih interesov, predvsem na relaciji Fiba – Evroliga, ki že leta deli košarko.

Nič čudnega, da si legendarni hrvaški košarkar in zdaj predsednik Košarkarske zveze Stojko Vranković v pogovoru za Sportklub niti ni upal napovedati razpleta bojev v skupini C, kjer igrata Slovenija in Hrvaška: “Napovedi so vedno nehvaležne. Poleg tega ne ena in ne druga reprezentanca nista v popolni postavi. Kadri se bodo skozi kvalifikacije menjali.” Selektorji svoje reprezentance trenutno sestavljajo tako, kot bi odpirali bonboniere. Nikoli ne vedo, kaj bodo dobili.

Kvalifikacije (presenečenj) za SP 2023, 1. krog:

Skupina A
Srbija – Latvija 101:100
Slovaška – Belgija 57:83

Skupina B
Velika Britanija – Grčija 78:69
Belorusija – Turčija 84:70

Skupina C
Švedska – Finska 72:62
Hrvaška – Slovenija 74:76

Skupina D
Nemčija – Estonija 66:69
Izrael – Poljska 69:61