"To ne bo Dončićev EuroBasket"

Foto: Profimedia

S predsednikom Košarkarske zveze Slovenije Matejem Erjavcem o izzivu, ki ga prinaša organizacija EuroBasketa 2029, letošnjih reprezentančnih akcijah, statusu selektorja, proračunu zveze …

Kmalu bo vstopil v že dvanajsto leto vodenja Košarkarske zveze Slovenije. V tem obdobju je nekdanji košarkar in ljubljanski odvetnik Matej Erjavec doživel marsikaj, tudi naslov evropskega prvaka, vzpon globalne zvezde Luke Dončića, zgodovinski prvi nastop članske izbrane vrste na olimpijskih igrah, domači ženski EuroBasket v Stožicah, osebni preboj v vrhove Mednarodne košarkarske zveze in pred enim tednom še uspešno pridobitev ene od skupin moškega prvenstva. Pa tudi upor sodnikov, odhod arhitekta zlate Slovenije, neuspešno kandidaturo, kritike “ulice”, stečaj državnega prvaka, zaprtje športa v času koronavirusa … “Izzivov nikoli ne manjka,” pravi po nedavni zmagi v Rigi in na pragu pestrega poletja. Tem za pogovor ni manjkalo. Tudi malce manj prijetnih.

Intervju: Matej Erjavec

Stežka nas boste prepričali o tem, da so ob izbiranju gostiteljev EuroBasketa 2029 delegati za Slovenijo glasovali na podlagi všečnega videa, ki ste ga delili z javnostjo, in učinkovite zaključne predstavitve z deklico v središčni vlogi. Ste bili na podlagi povratnih informacij ob lobiranju prepričani o končnem uspehu?

Upal sem. Imel sem zagotovila. A ker gre za tajno glasovanje, nisem mogel biti prepričan. Bil sem živčen. Na koncu se je izteklo, kot smo pričakovali. Da, v lobiranje smo vložili veliko energije. V glasovih se skrivajo leta trdega zakulisnega dela. Gre za negovanje odnosov, gradnjo položaja, namenjanje in vračanje uslug … Zdaj smo to unovčili. Vseeno ne bi zanemaril pomena zadnje predstavitve. Tam je pomembno predvsem to, da tistega, kar si ustvaril pred tem, ne razvrednotiš, denimo s slabo prezentacijo ali pretirano pasivnostjo.

A trdo delo vas čaka tudi v prihodnjih letih. Je ocena proračuna med 7 in 7,5 milijona evrov realna?

Konservativna in odgovorna ocena je 7,2 milijona evrov. Se pa strinjam z vami, da nas čaka trdo delo. Tudi na drugih ravneh. Konkretno, vodenje organizacijskega odbora z vsaj 50 sodelavci. Na srečo imamo v svojih vrstah Aleša Križnarja, ki je vodil projekt EuroBasket 2013, obenem pa imamo izkušnje z zadnjega ženskega EuroBasketa 2023.

Ob omembi EuroBasketa 2013 ne moremo mimo spomina na precejšnjo negotovost. Vodstvo KZS je takrat v iskanju sredstev pred dejstvo postavilo kar državo. Kakšna bo finančna konstrukcija za leto 2029?

Takrat sem bil v dogajanje posredno vključen kot odvetnik. Da, priznam, izkušnja ni bila najboljša, zato smo se letos projekta lotili malce drugače. Projekt smo, skupaj s študijami Fibe in ekonomske fakultete, predstavili ljubljanskim in državnim oblastem ter v izziv ugriznili, ko smo dobili zeleno luč. Skušali smo dokazati, da se državi vložek vselej povrne. Še več, celo potroji se, in sicer na račun DDV in turistične porabe. Poleg tega gre tudi za izjemno promocijo. Zato rad rečem, da bo država denar le posodila. Dejstvo pa je, da se projekta ne bi lotili, če ne bi imeli obljubljene državne pomoči.

V kolikšni meri boste odvisni od države?

Računamo, da nam bo država na pomoč priskočila s polovičnim pokritjem proračuna. Pomembno je predvsem, da nam bo pokrila osnovno kotizacijo. Lahko pa vam povem, kako so se leta 2022 prvenstva lotili Nemci s Kölnom in Berlinom. Tam sta celoten proračun zagotovili zvezni deželi, košarkarski zvezi ni bilo treba nameniti niti evra. Po koncu prvenstva pa se je profit delil po ključu 50:50. Pod črto, nekaj je dobila država, nekaj zveza. Vsi so bili zadovoljni.

A do leta 2029 nas ločijo še štiri leta. Vmes bodo tudi volitve, tako na državni kot občinski ravni.

Levi, desni, srednji … To je projekt, ki nas bo poenotil. Morebitna sprememba oblasti me torej niti malo ne skrbi. Zakaj? Ne predstavljam si oblasti, ki bi z ignoriranjem projekta svoje državljane pustila na suhem. Verjemite mi, da se države “tepejo” za organizacijo takšnih dogodkov.

Kaj pa rezultatski izziv?

Zagotovo bo rezultat pomemben, pa čeprav bo Ljubljana gostila le skupinski del. Dejstvo je, da bomo do takrat že izpeljali menjavo generacije. Takrat bi lahko “nova” reprezentanca že dozorela in napadla odmeven dosežek. Vseeno ga ne morem obljubiti. Tudi ženski EuroBasket smo gostili z idejo o rezultatskem presežku, pa smo bili celo najmanj uspešni. Rezultat zatorej ni edino merilo. Pomembno je, da smo redni udeleženci velikih tekmovanj, ob tem pa vedno upamo, da se nam bo vse poklopilo. Kot se nam je poklopilo leta 2017. Upam, da se bo še kdaj. Ponavljam pa, da je ključnega pomena stalno uvrščanje, sicer bomo zaman sanjali o tekmah z Luko Dončićem.

Potrebovala sva deset minut, da sva ga prvič omenila. Naj vas zatorej vprašamo, ali bi se podali v kandidaturo za EuroBasket 2029, če ob sebi ne bi imeli Luke Dončića?

Veste, kdo je dal pobudo za kandidaturo? On. Kot kapetan, v imenu reprezentance. Zgodilo se je po porazu proti Kanadi na svetovnem prvenstvu 2023 v Manili. Takrat je najprej predlagal organizacijo kvalifikacijskega olimpijskega turnirja. Ko sem pojasnil, da je to težko izvedljivo in finančno nevzdržno, smo vsi skupaj oko vrgli na EuroBasket. A to ne bo Dončićev EuroBasket. To bo prvenstvo vseh nas. Mimogrede, tudi Klemen Prepelič mi je že rekel, da želi igrati, pa čeprav bo takrat star skoraj 37 let.

Matej Erjavec, predsednik KZS. Foto: Aleš Fevžer

Več kot očitno je, da skušate na vsakem koraku izkoristiti “ero Luke Dončića”. Oklepanje je logično. Poraja pa se vprašanje, ali ste dovolj pozorni, da ob tem ne trpijo drugi segmenti slovenske košarke.

KZS je le ena od entitet, ki se oklepa Dončića. Oklepajo se ga v Los Angelesu, oklepajo se ga še v Madridu. Še vedno celo v Dallasu. Oklepajo se ga vsi. Slovenci, Američani, Srbi … Ali visimo na njem? Da, to priznam. Se pa strinjam, da bi bilo zelo nevarno, če bi zanemarili ostale košarkarje. Na to je na lep način opozoril Klemen Prepelič, pa čeprav so bile njegove besede narobe interpretirane. Da, zavedamo se tudi vseh pasti. Z njimi se lahko soočamo že v sami ekipi. Zato je pomembno, da ohranjamo ustrezne odnose. In prav zato je pomembno, da so v garderobi tudi Aleksej Nikolić, Edo Murić, Klemen Prepelič …

Kaj pa selektor? Ima Aleksander Sekulić ustrezno avtoriteto za nadzor nad ekipno dinamiko ob tako izstopajočem zvezdniku?

Je imel Rick Carlisle ustrezno avtoriteto? Jo je imel Jason Kidd? Jo ima JJ Redick? Obstajajo košarkarji, ki so večji od trenerjev ali selektorjev. Luka je zagotovo takšen košarkar. Tudi Michael Jordan je bil večji od svojega trenerja. Al pa LeBron James. Da, morda takšen košarkar trenerju odvzame del avtoritete. A po drugi strani ekipi in posledično trenerju veliko več prinese. Pomembno je, da status prvega košarkarja ne vpliva na ostale v ekipi. Zato je garderoba odločilne narave. Ključna. Ključni so tudi pogovori. In na tej ravni ima selektor velik izziv. Večkrat omenjamo tisti nesrečni EuroBasket 2022. Sekulić naj bi se po porazu tako razburil, da je fante dodobra presenetil. Nekateri so se kar pritožili. Ima Sekulić avtoriteto? Da. Predvsem pa ima veliko znanja in izrazito sposobnost prilagajanja. Če pa kdo misli, da bo silil z avtoritativnimi pristopi in si skušal povsem podrediti najboljšega košarkarja, potem se zelo moti. Sekuliću ne morem prav veliko očitati. Lahko pa rečem, da smo pod njim igrali najboljšo in najlepšo košarko v zgodovini. Govorim o letu 2021 ter Kaunasu in Tokiu.

Danes je drugače.

Da, fantje so bili mlajši, agilnejši, močnejši. Tudi Luka je “letel” po igrišču in jih iskal. Na vsaki tekmi smo dosegali 100 ali več točk. Pa smo igrali proti Litvi, Španiji ali Argentini. Takrat ni Dončiču ali Prepeliču nihče očital izvajanja obrambnih nalog. V košarki je pač treba doseči vsaj en koš več od tekmeca. Naloga trenerja pa je, da poišče pravi način.

Se je Sekulićev stolček kdaj zatresel?

Če bi izgubil tekmo s Portugalsko v Kopru, bi bil zagotovo v težavah. Stežka bi tudi pri KZS opravičevali selektorja, če se ne bi uvrstil na EuroBasket. Tega se seveda zaveda tudi Sekulić. Ve tudi, da je pod stalnim drobnogledom.

A dogovor z njim je sklenjen do konca EuroBasketa, mar ne?

Računamo, da bo z delom nadaljeval tudi v kvalifikacijah za svetovno prvenstvo 2027. Med koncem evropskega prvenstva in začetkom kvalifikacij je namreč zelo malo časa, vsega dva meseca in pol. Tako je bilo tudi leta 2022, ko smo po porazu s Poljsko sprejeli odločitev, ki se je nato izkazala za pravilno.

Matej Erjavec, Saša Dončić in Aleš Križnar. Foto: Aleš Fevžer

Luka Dončić in EuroBasket 2025?

Že iz načina pogovora z njim je jasno, da bo igral. Ne gre za vprašanje. Da, morda je bilo vprašanje lani, saj ni bilo jasno, kdaj bo končal sezono. Izhajamo iz tega, da je njegovo igranje za Slovenijo nekaj normalnega, če je le zdrav. No, lani je igral celo na pol mrtev. Njegova želja ni bila nikoli sporna. Letos se ni prav nič spremenilo. Še ko je bil član Dallasa, je večkrat dejal, da bo poleti znova igral za Slovenijo. Ko je prestopil v Los Angeles, so težavo videli le mediji. A težave ni bilo. Klub mu uradno ne more preprečiti nastopa

Vas ta odnos še kdaj preseneti?

Prav zaradi tega je Luka drugačen od ostalih globalnih superzvezdnikov. Tudi od Nikole Jokića. On je car, zvezda, MVP … A Luka ima to dodatno človeško dimenzijo. Je čustven. Ljudi preprosto ne pušča na cedilu. Je pristen. Zato ga imajo radi, od Srbije do Filipinov. Ima ta x faktor.

Večje je verjetno vprašanje okrog naturaliziranega košarkarja. Josh Nebo?

Ne tajim, da je položaj okrog Neba zelo slab. Skrbi predvsem dejstvo, da ne moremo vedeti, koliko časa bo odsoten. Vprašanje je tudi, kako se bo odzval klub, ki je zanj odštel 2,5 milijona evrov. Nebo bi rad branil slovenske barve. To je zelo pomembno. Obenem trdim, da je prav reprezentanca lahko zanj odlična priprava za novo sezono. Ponavljam pa, da je vse skupaj v zraku. Po zadnjih informacijah bo manjkal vsaj štiri teden. Prvi teden je že potekel.

Razmišljate o novem tujcu?

To mora najprej povedati stroka. Je naturalizacija izvedljiva? Da, a zelo težko. Če bi sredi prihodnjega meseca postalo jasno, da Nebo ne bo na voljo, bi imeli en mesec časa za izpeljavo celotnega postopka. Bilo bi noro. Na glavo.

Še pred tem vas čaka ženski EuroBasket. S kakšnimi pričakovanji?

Želimo preboj. Želimo korak naprej. Tudi zaradi tega, da bi se več deklet odločalo za košarko v Sloveniji. Gre tudi za usmeritev Mednarodne košarkarske zveze. Tendenca je jasna. V načrtu je namreč postopen razvoj moške košarke v stabilni hitrosti. Ženske pa bodo morale na prehitevalni pas. Prav zaradi tega želimo biti del te zgodbe, ne glede na dejstvo, da področje tržno še ni tako zanimivo. Gre za investicijo v prihodnost.

Verjetno govorite tudi kot član IO Fibe. Kaj so ključni izzivi?

Vsega sicer ne morem povedati. Govorimo o evroligi, o NBA Europe, reprezentančnem sistemu …Na prvem mestu pa je liga NCAA, ki zdaj plačuje košarkarje in siromaši naš bazen. To je udarilo po evropski košarki. Posledice so lahko strahotne. Če bomo vse skupaj le nemo spremljali, bomo čez nekaj let v evropskih dvoranah gledali le drugorazredne Američane in ostarele Evropejce.

A rešitev verjetno ni le v uveljavljanju sistema izpisnic in odškodnin ob prestopih?

Res je. Dolgoročna rešitev je sledilna pravica. To pomeni, da bi klubi, ki so vzgojili košarkarja, prejemali prihodke ob prestopih. Takšen model je v nogometu že uveljavljen. Pomemben pa je zaradi klubov in vzgoje novih generacij. Dogovor z NCAA je nujen.

V kakšni finančni in kadrovski kondiciji je KZS?

Zadovoljivi in vzdržni. A ko, recimo, govorim z Nizozemci, me stisne pri srcu. Imajo višji proračun in več osebja. Da ne govorim o Srbiji ali večjih zvezah. KZS je vitka zveza, ki ima 25 zaposlenih in proračun v višini 7 milijonov evrov. Težava je specifičnost kadra. Ni ga lahko dobiti.

Kaj pa slovenska klubska košarka. Zdi se, da kakovost peša, tudi zanimanje medijev in javnosti je skromno. Kakšna je pri tem vprašanju odgovornost zveze? Bi lahko storili več za dvig?

V prvi vrsti pogrešam večjo ambicioznost klubov. Pogrešam jasne koncepte razvoja. Kaj lahko stori KZS? Naj najprej povem, da pokrivamo stroške sodnikov, klubom namenjamo deleže od televizijskih pravic … Direktor marketinga je celo leto sestankoval s klubi in občinami prvoligašev. Do oprijemljivih načrtov, kako še bolj pomagati, nismo prišli. Pa bi radi. Razumem tudi vaše vprašanje. Da, položaj me kot predsednika skrbi. Ponavljam pa, da je izhodiščna težava preskromna ambicioznost klubov.