Matej Erjavec, predsednik Košarkarske zveze Slovenije, dva tedna po četrtfinalnem razočaranju na EuroBasketu in 42 dni pred nadaljevanjem kvalifikacij za SP, v pogovoru za Sportklub o poljski grenkobi, selektorju in smeri moške članske reprezentance.
Prah razočaranja po četrtfinalnem izpadu na EuroBasketu se je že polegel. Reprezentanti so se razpršili na vse strani, v klubska okolja. Tudi selektor Aleksander Sekulić, ki nam je že po prvenstvu dejal, da ne razmišlja o odstopu. Tudi v vodstvu Košarkarske zveze Slovenije vztrajajo pri berlinski usmeritvi. Bolj kot o poljski klofuti, katere rdečica še ni zbledela, tako prvi mož KZS Matej Erjavec razglablja o novi reprezentančni akciji. “Luka Dončić na svetovnem prvenstvu 2023,” navaja želeno sliko. Še več, dodaja, da je z Dončićem Slovenija vedno realen kandidat za najvišja mesta. A do vstopnice za prvenstvo, tudi za Dončića, se bodo poskušali njegovi rojaki dokopati brez njega.
Kdo bo v nadaljevanju kvalifikacij za nastop na svetovnem prvenstvu 2023 vodil slovensko reprezentanco?
Aleksander Sekulić.
Je v zadnjih dveh tednih prišlo do pogovorov o tem? Je kdo predlagal drugačno smer?
Že v Berlinu sem dejal, da nas že novembra čaka nova reprezentančna akcija, ob tem pa sem se zavedal podpisane pogodbe. Selektorja imamo tako do konca kvalifikacij oziroma tudi na svetovnem prvenstvu, če se nanj uvrstimo. To je to. V naših glavah, ne v Berlinu in ne zdaj v Ljubljani, ni bilo ideje o zamenjavi. Stremimo h kontinuiteti. Jasno, ob analizi opravljenega dela. V tem pogledu bomo tudi na EuroBasket pogledali skozi prizmo vloge in odgovornosti selektorja, štaba, igralcev in vodstva košarkarske zveze. Zase lahko rečem, da ob razočaranju čutim odgovornost.
Kaj je bila tema pogovora s selektorjem?
Selektor Sekulić je v dolgem pogovoru predstavil svoj pogled na nedavno končano akcijo. Večinoma pa smo se pogovarjali o novembru. Zakaj? Čez dober mesec potrebujemo ekipo, resda močno spremenjeno, ki bo storila naslednji korak proti SP 2023.
Se strinjate, da je rezultatski izkupiček EuroBasketa, predvsem v luči pričakovanj, razpoložljive igralske zasedbe in kakovost “usodnega tekmeca”, neuspeh?
Oceni neuspeha se nikakor ne želim izogniti. To je neuspeh. Dejstvo. Ste pa navedli nekaj ključnih okoliščin. Prav zaradi tega mi še danes odzvanja v glavi: “Zamujena priložnost, zamujena priložnost …” Ob navidezni avtocesti do polfinala se poraz v četrtfinalu ne bi smel zgoditi. Ne, Poljske nismo podcenjevali. Da gre za tekmeca, na katerega velja biti pozoren, smo opozarjali že po poljski zmagi nad Ukrajina v osmini finala. To je bilo presenečenje, zaradi česa ni nihče na tekmeca gledal podcenjujoče. Seveda pa smo vsi računali z zmago. Kot bi že vknjižili polfinale in razmišljali o tem, kako se bomo stepli za kolajne. In, res je, imeli smo odlično ekipo. Pravzaprav je manjkal le Žan Mark Šiško. Visoki cilji so bili razumljivi. Vseeno so evforična pričakovanja bremenila vse nas. A to ni in ne sme biti razlog za poraz. Zgodil se nam je mrk.
Vseeno smo poročevalci iz Kölna in Berlina že pred tem opozarjali na določene težave. Zdaj smo znova smo pri puhlici o šoli za prihodnost. Kaj prinaša? Razmislek o širitvi strokovnega štaba, o drugačnem pristopu, večji disciplini … Nemara velja odpreti tudi vprašanje Luke Dončića. S tako kakovostnim igralcem in takšno zvezdo se v Sloveniji ni srečal še nihče.
Res je, iz poraza se velja nekaj naučiti. Za dolgoročno učenje zdaj pravega časa ni. Za naslednje veliko tekmovanje – vsekakor. A nanj se je treba uvrstiti. Omenili ste Dončića. Res je, za vse nas je to nova izkušnja. Sami ste videli, da ga po vsakem treningu ali izstopu iz hotela čakajo navijači. Lahko se pogovarjamo o tem, kako ga ščititi. Dejstvo pa je, da lahko slovenska reprezentanca s takšnim igralcem na vseh tekmovanjih meri proti vrhu. To smo potrdili tudi v skupini smrti v Kölnu. Izgubili smo le tekmo proti BiH. Se zgodi, favoriti ne zmagujejo vedno. Tudi Francozi so izgubljali, pa so nato prišli do kolajne. A če se vrnem k nam, bi dejal, da smo bili prvič reprezentanca s tarčo na hrbtu. To je nova okoliščina.
V očeh javnosti ste se čez noč spremenili iz junakov v žive tarče …
To me ni prizadelo. V prvi vrsti me je prizadel poraz. Nismo prišli do želenega rezultata. Še več, ta rezultat je bil dosegljiv. Ta misel mi ne da miru. Ne le meni. Pred dnevi mi je Edo Murić dejal: “Še vedno nisem pozabil.” Odvrnil sem mu, da še nekaj časa ne bo.
Kaj pa medijski zapisi v BiH o ponočevanju?
Tisto podtikanje smo zavrnili s kratkim in jasnim sporočilom. To je popolna neresnica. Poleg že omenjenega demantija lahko zatrdim, da so bili noč pred četrtfinalno tekmo košarkarji že pred polnočjo v sobah. Bival sem v istem nadstropju. Verjemite mi, da bi slišal, če bi prišlo do zabav in popivanja. Naslednji dan so fantje tudi normalno trenirali.
Omenili ste, da ste s selektorjem že govorili o novembrskih kvalifikacijah. Tudi o vprašanju naturaliziranega reprezentanta. Bo to Jordan Morgan?
Selektor Sekulić je opravil nov pogovor z Jordanom Morganom. Zatrdil mu je, da lahko računamo nanj. Podobno je lani na srečanju v Benetkah dejal že generalnemu sekretarju Radoslavu Nesteroviću in direktorju reprezentanc Mateju Likarju. Veseli se igranja za Slovenijo. Brez postavljanja pogojev in kakšnih posebnih zahtev.
Bo KZS v prihajajočem kvalifikacijskem oknu poskušala zvabiti tudi kakšnega evroligaškega košarkarja? Konkretno, menite, da bi pri Partizanu Gregorju Glasu dovolili odhod v Slovenijo?
Puške ne mečemo v koruzo. A v Gregorjevem primeru velja opozoriti, da je ključno zdravstveno vprašanje. Lahko potrdim, da smo v resnih pogovorih s Partizanom. Če bo zdrav in ga na konkretnih tekmah Partizan ne bo potreboval, obstaja možnost, da nam bo na voljo.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje