Selektorjeva odgovornost? Aleksander Sekulić odgovarja

Delite:
Aleksander Sekulić. Foto: Aleš Fevžer

Na finalni dan EuroBasketa 2022, ko se bodo Španci in Francozi udarili za zlato, Nemci in Poljaki pa za bron, Aleksander Sekulić že potuje na priprave svojega novega ruskega kluba. Tik pred tem si je vzel čas za Sportklub in spregovoril o razočaranju v Berlinu, vprašanju odgovornosti, razmisleku o odstopu, izbiri dvanajsterice, statusu Luke Dončića in Gorana Dragiča …

Dobrih enajst ur po porazu slovenske košarkarske reprezentance, ko je v četrtfinalu EuroBasketa branilce naslova presenetila Poljska, je predsednik KZS Matej Erjavec predstavnikom slovenske sedme sile v Berlinu pojasnjeval, da ima selektor Aleksander Sekulić veljavno pogodbo. V tistem času so iz hotela začeli prihajati španski košarkarji. Pot jih je vodila na trening pred polfinalom. Kmalu zatem je skozi hotelska vrata izstopil tudi Sekulić. Pot ga je vodila … Na sprehod. Ali se bo resnično vrnil in novembra, ko se bodo nadaljevale kvalifikacije za nastop na svetovnem prvenstvu 2023, vihtel reprezentančno taktirko, smo poskušali preveriti po še dveh dodatnih prespanih nočeh. Ljubljanski košarkarski strokovnjak bo danes na pripravah v Turčiji spoznal košarkarje Lokomotive Kuban, s katerimi se podaja v novo sezono. Vseeno je še pred tem odgovarjal na vprašanja, ki so se odprla v zadnjih treh tednih. Pravi, da se selektorskega položaja ne bo oklepal. Zdi se, da čaka na dodaten pogovor z vodstvom zveze.

Foto: Guliverimage

Kakšni občutki so vas prevevali, ko je Francija v polfinalu EuroBasketa s kar 41 točkami razlike odpravila Poljsko? Jeza, krivda, nelagodje?

Lahko govorim o cmoku v grlu in orkanu čustev. Takšna tekma poveča razočaranje. Veliko se mi je motalo po glavi. A to je šport. Tudi porazi so del njega. Z njimi je treba živeti.

“To evropsko prvenstvo moramo analizirati, nato pa bomo sprejemali odločitve,” ste dejali po četrtfinalnem porazu. So danes misli bolj bistre? Se še vidite na klopi slovenske reprezentance?

Pravega časa za konkretno analizo še ni bilo. Ogledal si bom vse tekme. Analiziral. Pogledal bom, kaj je najbolje za slovensko reprezentanco. Vedno sem deloval v njeno koristi. To bo tudi vodilo moje odločitve. So potrebne spremembe ali ne? Ni vse odvisno le od mene.

Zdi se, da vas je predsednik KZS Matej Erjavec malce prehitel, ko je dejal, da ima selektor veljavno pogodbo. Posledično lahko do sprememb pride le v primeru vašega odstopa.

Do mojega imenovanja je prišlo po čudnem spletu okoliščin. Vsi vemo, da so odgovorni iskali drugo rešitev, nato izbrali mene. Tega si nisem gnal k srcu. Tudi zdaj se ne zaletavam. V tem trenutku se ne nagibam na nobeno stran. Ponavljam, vzemimo si čas za analizo. Predvsem pa razmislimo o tem, kako naprej. Naš cilj mora biti uvrstitev Slovenije na svetovno prvenstvo 2023. Možnosti so realne. Kako? Ne želim biti negativen. Ne nagiban se k odstopu. Nič pa ni izključeno. Kot tudi ni nič zagotovljeno.  

slovenija poljska francija italija eurobasket košarka četrtfinale
Foto: FIBA

Kaj pa odgovornost ali, če smo bolj grobi, krivda? Po koncu prvenstva ste zaščitili Luko Dončića, ko se je posul s pepelom. Vseeno pa se verjeto moramo strinjati, da je izpad proti manj kakovostni reprezentanci neuspeh.

Nihče ne govori o uspehu. Po drugi strani pa tudi ne o katastrofi. Pokazali smo kar nekaj lepih predstav. Ne le na EuroBasketu. Na koncu se je vse prelomilo na eni tekmi. Krivci? S prstom ni mogoče pokazati na enega. Odgovorni smo vsi. Ob tem pa gre pohvaliti tudi nasprotnika, ki je odigral tekmo nad svojimi sposobnostmi in pričakovanji. Čustva so še živa. Ni še čas za trezne ocene. Se pa strinjam, da potrebujemo objektivno analizo. Bi se pa dotaknil še Dončića, ki ste ga omenili. Od njega se veliko pričakuje. Tudi on ima pravico do slabe tekme. Poleg tega pa so ga na tem prvenstvu pretepali, sodniki pa ga niso zaščitili. Bil je fizično in emotivno izčrpan. To je razlog, da sem se oglasil, ko je prevzel krivdo. Prav zaradi tega govorim, da mora vsak analizirati in oceniti, ali je storil vse, kar je bilo v njegovi moči. Potem bo lahko mirno spal.

Vaš spanec je miren?

Dal sem vse od sebe. Tudi igralci. A to včasih ni dovolj. Lahko na dolgo in široko razglabljava o okoliščinah. Ena od teh je dolg premor med zadnjima tekmama, ki je spominjal na tisti EuroBasket 2005 v Beogradu. Spregledati ne gre niti visokih ciljev in posledično težkega bremena. Ko se nam je malce zalomilo, smo postali nervozni. Nekako je bil strah pred porazom močnejši od zmagovalne odločnosti. Tudi to je breme favorita.

A kdor si ob Dončiću in kakovostnih soigralcih ne zastavi najvišjih ciljev, deluje lažno skromno. Mar ne bi bilo to žaljivo do slovenske košarke?

Ne trdim, da nismo bili favoriti. Pravim pa, da se, kot kaže, s tem nismo znali nositi. V Köln smo pripotovali kot evropski prvaki. Da je lažje osvojiti kot pa braniti, ni kliše. Kot zdaj tudi ne izgovor. Je le ena od okoliščin, ki vplivajo na poraz.

Foto: FIBA

Bi se kdo drug lažje spopadel z vlogo favorita in branilca?

Nihče od nas še ni branil naslova evropskega prvaka. Na zadnjih dveh tekmovanjih, na katerih smo nastopili, smo prišli do dveh največjih uspehov v zgodovini naše košarke. Bili smo zlati na EuroBasketu 2017 in četrti na zadnjih olimpijskih igrah. S tem smo se znašli v novem položaju. Novem za vse.

Prav vse pa v nov položaj postavlja Luka Dončić. Takšnega košarkarja ali kar športnika v slovenskem prostoru še ni bilo. Presega vse. Novinarji, vodstvo zveze, trenerski štab … Nihče še ni sodeloval s takšnim kalibrom. Ste mu kos? Kako bi ocenili delo z njim?

Se strinjam. Ne želim ga primerjati z Michaelom Jordanom. A na ravni priljubljenosti je verjetno Luka tam, kjer je bil Jordan na začetku svoje kariere. A on je Američan, prihaja iz velike države, iz košarkarske velesile. Luka prihaja iz majhne Slovenije. Breme je zaradi tega še toliko težje. Od njega vsi, ne le jaz, pričakujemo veliko. Malce nas je razvadil. Po tekmi, na kateri ne doseže trojnega dvojčka, je marsikdo razočaran. Poleg tega pa je fant star 23 let. Breme, ki si ga pri takšni mladosti nalaga, je izjemno. To sicer nerad prizna. Nihče od nas ne ve, kaj v resnici doživlja.

Njegovo igralsko sobivanje z Goranom Dragićem? Težko bi se znebili občutka, da je bilo na taktični in tudi izvedbeni ravni tukaj kar nekaj neizkoriščenih rezerv. Ta model bi bil lahko boljši, mar ne?

Po koncu prvenstva in ob porazu je lahko potegniti zaključek, da pravega koncepta nismo našli. Če me sprašujete o moji krivdi, lahko povem, da smo se tega vprašanja lotevali zelo resno. Veliko smo se ukvarjali z iskanjem okolja, v katerem bosta oba odlično izkoriščena, pri čemer je treba upoštevati dejstvo, da gre za igralca, ki do izraza najbolje prideta, ko imata v rokah žogo. Na igrišču je vedno ena žoga. Oba sta se tudi zelo trudila. Iskala sta načine, kako izkoristiti drug drugega. Morda celo preveč. Morda je bila to napaka. Ponavljam, če ocenjujemo na podlagi ene tekme, bi se lahko strinjal z oceno, da nam ni uspelo. A ob zmagah nad Francijo, Nemčijo ali Litvo na EuroBasketu ter pred tem nad Srbijo in Turčijo smo videli, da lahko zelo dobro igrata tudi skupaj. Je pa tekma proti Poljski pokazala določene slabosti.

Foto: Aleš Fevžer

Naštevanje uglednih skalpov verjetno le povečuje grenkobo ob spoznanju, da je bila na koncu usodna reprezentanca, ki ne spada v najvišji kakovostni razred. Tega verjetno ne morete zanikati.

Ne, tega ne zanikam. Ne bežim. Res je, tudi zaradi tega je razočaranje toliko večje. Ob prihodu v Berlin ste mi novinarji dejali, da se nam je odprla avtocesta do polfinala. Tudi mi smo, verjetno vsaj podzavestno, začutili olajšanje po izpadu Grčije in Srbije. Tekmovalna napetost je malo padla. Znova smo pri spletu okoliščin. Se pa ne skrivam. Priznam, izgubili smo proti ekipi, za katero verjamem, da je slabša od Slovenije.  

Kaj se je nato dogajalo v garderobi?

Razočaranje je bilo nepopisno. Pozornost je nato na kratko preusmerila informacija o domnevni napaki v zapisniku. Košarkarji so se angažirali in poskušali priti stvari do dna. Izkazalo se je, da je bila informacija napačna. Prišlo je le do napake v grafiki. Dejstvo pa je, da je bila to zelo srčna reprezentanca. Želeli so v boj za kolajne. Zato je bilo razočaranje res veliko.

V določenih trenutkih je bilo vidno, da vlogo trenerja na parketu in klopi “prevzema” tudi Goran Dragić, ki ima zanesljivo daleč največ izkušenj. Po spletu so zaokrožili tudi posnetki, ki prikazujejo, kako vam skače v besedo. Kako ste doživljali te njegove intervencije – kot pomoč ali kratenje avtoritete?

Kdor ni del te zgodbe, si lahko predstavlja marsikaj. Jaz trdim, da smo vsi v ekipi na isti poti. Nimam težav s tem, da se oglasi tudi igralec in vnese svoja čustva. Tudi jaz znam biti zelo čustven, pa, vsaj upam, košarkarji tega ne jemljejo osebno. Goranov glas je v ekipi zelo pomemben. Prav je tako. Zamer pa ni bilo. Ne z moje in ne z njegove strani.

Kaj pa vprašanje dvanajstega košarkarja v reprezentanci? Luka Rupnik. Pomislekov, da ni odločal kriterij igralske kakovosti, je bilo veliko. Lahko pojasnite, kaj je bilo vodilo vaše odločitve? Je bila odločitev v celoti vaša?

Evropsko prvenstvo je bilo dolgo. Pripravljeni smo morali biti na vse. Iskal sem ekipo, ki bo skupaj delovala celoten čas. Iskal sem kemijo, kakršno smo imeli lani v Tokiu. Ekipa ni le tisto, kar vidite na igrišču. Igralci so skupaj 24 ur na dan. Dva meseca. Iskal sem ravnotežje. Moja beseda je bila zadnja. Namen? Kar je najboljše za reprezentanco.