Novinka med elito pogreša le sestro dvojčico

V nekoliko prevetreni in predvsem dodatno pomlajeni slovenski ženski reprezentanci, ki se pripravlja na uvodni tekmi kvalifikacij za nastop na EuroBasketu 2025, si prvo člansko izkušnjo obeta tudi novinka Hana Sambolić.

Še v soboto zvečer je pred peščico gledalcev v domžalski dvorani odigrala tekmo državnega prvenstva, v katerem nastopa vsega osem ekip, že dan zatem se je zglasila na zboru ženske članske reprezentance. Z velikimi očmi in povišanim srčnim utripom, pa čeprav je s kar nekaj reprezentantkami že igrala v mlajših izbranih vrstah, mnoge druge pa pozna v vlogi tekmic. A vseeno, prvi članski reprezentančni vpoklic je nekaj posebnega. ”Vpoklic mi ogromno pomeni. Bila sem presenečena, a obenem tudi vesela. Zdaj je na meni, da se dokažem,” je dejala 19-letna članica Akson Ilirije Hana Sambolić, ko jo je predstavnik za stike z javnostmi že na prvem odprtem treningu potisnil pred novinarje.

Z javnim nastopom je opravila suvereno. Soigralke so jo pohvalile tudi za učinkovito opravljanje vlog novinke, kot je nošnja ledu in opreme. A tisto glavno dokazovanje jo kajpak čaka na parketu, pred očmi selektorja Georgiosa Dikaioulakosa. Zavedajoč se kakovostnega razkoraka med uveljavljenim jedrom iz tujih klubov in novega vala iz slovenskega prvenstva, upa predvsem na prve članske minute. ”Borimo se. Vsaka od nas želi upravičiti svoj vpoklic. Borimo se tudi za mesto v ekipi,” pravi 176 centimetrov visoka maturantka, vesela usmeritev in napotkov dolgoletnih reprezentantk.

V mentorsko vlogo so se po njenih besedah postavile predvsem Tina Jakovina, Eva Lisec in Zala Friškovec. ”Uvajanje hitro poteka. Tudi glede taktičnih zamisli sem bila deležna več nasvetov. Šele med igro bo vidno, v kolikšni meri sem jih sprejela. Vesela sem dobrega vzdušja. Sicer pa se najbolj razumem z mlajšimi, saj se poznamo iz mlajših selekcij,” pripoveduje mlada Ljubljančanka, ki ima ob sebi poleg starih znank iz mladinske reprezentance tudi klubsko soigralko Alino Žitek. Pogreša pa sestro dvojčico Saro, s katero je preživela skorajda vse košarkarske trenutke, od klubskih v Iliriji in vse do reprezentančnih v selekcijah U-18 in U-20.

Sara in Hana Sambolić. Foto. Aleš Fevžer

”Sara je moja najboljša prijateljica. Skupaj sva odraščali, bili sošolki, stalno igrali skupaj … Čeprav imam ob sebi super soigralke, s katerimi sem se hitro ujela, pa jo seveda pogrešam,” pravi kandidatka za mesto v reprezentanci ob četrtkovem gostovanju v Sopronu na Madžarskem in na nedeljski tekmi z Bolgarijo v Ljubljani. Z njima Slovenija, za katero tokrat ne bo zaigrala kapetanka Teja Oblak, še vedno pa na vidiku ni niti naturalizirane okrepitve, začenja boj za četrti zaporedni nastop na evropskem mestu.

In čeprav je naša sogovornica celotno kariero prebila pri Iliriji in je v domačem kraju že odprla tudi študentsko poglavje, ne skriva, da jo vleče čez mejo. ”Slovenska liga sicer napreduje. Toda … Da, mika me tujina. Kot vse košarkarice. Moje sanje so bile povezane s člansko reprezentanco in igranjem v tujini. Upam, da se mi bodo z reprezentanco odprla kakšna vrata,” je pogovor zaključila Hana Sambolić.