Saša Pukl svetuje Dončiću: Manj ukvarjanja s sodniki

Slovenska košarka skorajšnji začetek nove evroligaške sezone znova pričakuje brez kluba in z vsega dvema reprezentantoma, po drugi strani pa s kar šestimi sodniki. Med njimi ima najdaljši staž Saša Pukl, s katerim smo na pragu nove sezone odprli številne teme.

Tudi v novi sezoni boste lahko evroligaške tekme spremljali na Sportklubu. Prvih pet tekem bo na sporedu že v četrtek. Najmočnejše evropsko klubsko tekmovanje bodo zaznamovali tudi Slovenci. V prvi vrsti sodniki. Med njimi se z najbolj ugledno kariero lahko pohvali 53-letni Saša Pukl. Sodi že od leta 1987, na mednarodni ravni pa od leta 1995. Za njim je več kot 20-letna evroligaška kariera, ki vključuje tudi sedem “nastopov” na zaključnih turnirjih. Zato je bil na začetku nove sezone več kot ustrezen sogovornik …

V zadnjem obdobju smo lahko v številnih medijih spremljali, kako se na novo evroligaško sezono pripravljajo košarkarji. Kako pa potekajo priprave sodnikov?

Morda vam najlažje odgovorim z današnjim urnikom. Najprej sem dve uri prebil v fitnesu, sledila je ena ura masaže, popoldne pa me čakata še dve uri tenisa. Stalno sem aktiven. Sicer pa v del priprav spadajo tudi tedenski spletni sestanki evroligaških sodnikov. Poleg tega je za nami še štiridnevni seminar, na katerem smo prav tako marljivo delali.

Nova sezona prinaša tudi določene spremembe. Na katere bi opozorili?

Bistvenih sprememb sicer ni, vseeno pa je novosti kar nekaj. Morda bo najbolj opazen trenerjev izziv. Po novem ima trener možnost dvakrat zahtevati video pregled, doslej je imel le eno priložnost. Uspešnost pri tem ni pomembna. Tudi sodniki lahko v zadnjih dveh minutah na posnetku gledamo, ali je bila osebna napaka storjena pri metu na koš. Podobno velja za vprašanje, ali se je žoga dotaknila obroča. Verjetno se vsi dobro spominjate pretepa na tekmi Real Madrid-Partizan. Po novem je tako, da namestniki ne bodo avtomatično izključeni, temveč bo ta kazen doletela le tiste, ki bodo aktivno sodelovali v pretepu.

Vse spremembe bodo v veljavi tudi v EuroCupu?

Da. Vse navedeno velja za obe tekmovanji. Nekoliko drugače je le v ligi ABA. Tam namreč trener ob uspešnosti zadrži izziv.

Pričakovati je, da bo v Atenah še bolj vroče, kot je bilo v pretekli sezoni. Oba beograjska kluba bosta igrala v polni Areni. Dodamo lahko nekaj vročih dvoran. Za gledalce je to seveda spektakel. Kaj pa za sodnike?

Atene in Beograd seveda spadata med vroča terena. Toda kot sodnik moraš imeti povsem enake kriterije, kot to velja za tekme v dvoranah s praznimi tribunami. To velja tako za dosojanje napak ko tudi za različne disciplinske ukrepe. Jasno, ko prihaja do neprimernega obnašanja gledalcev, je treba ukrepati. Včasih moramo opozarjati, spet drugič tudi kakšen del dvorane izprazniti.

A če še malce ostanemo pri beograjskem kotlu. Prav iz Crvene zvezde so prihajali dopisi, v katerih so vas ostro napadli. Slišali smo tudi, da ne nameravajo igrati, če bo za tekmo delegiran določen sodnik. Gre za dokaj neposreden pritisk, mar ne?

Zanimivo, to se je dogajalo zgolj v ligi ABA, v evroligi ne. Bolj bi dejal, da gre za posreden pritisk. Če klub napiše, da ne bo igral, vodstvo lige tega pač ne upošteva. To bi namreč vodilo v anarhijo. Klubi si seveda ne morejo izbirati sodnikov. Smo se pa ob teh pozivih čutili dovolj zaščitene. Te pozivi niso prišli do mene. Zaustavili so se na ravni lige.

V novi sezoni bosta slovenske barve na evroligaškem parketu branila le Žiga Samar in naturalizirani center Mike Tobey. Precej več bo sodnikov. Zlata sodniška doba?

Res je. Milan Nedović, Mario Majkić, Sašo Petek, Damir Javor, Matej Boltauzer in jaz. Kar šest. Na tej ravni smo, če upoštevamo število klubov, košarkarjev in prebivalcev, torej res rekorderji. Številčno ima kot posamezna država več sodnikov le Španija. To je plod dela v preteklosti. V Sloveniji smo se dolgo zelo dobro ukvarjali s sojenjem. Vprašanje pa je, kakšna bo prihodnost. Menim namreč, da v zadnjih letih to delo ni primerno. To se bo poznalo čez 10 ali 15 let. Rezultati so namreč vedno vidni z zamikom. Rezultati pridejo in odidejo. S sodniki je treba delati na ravni nižjih lig, nato tudi na prvi članski.

Je to kritika na račun Košarkarske zveze Slovenije?

Ne gre za kritiziranje. KZS je pred leti spremenila sistem in prevzela sodniški del. Dotlej smo delovali na ravni območnih sodniških organizacij. Sistem je bil učinkovit. Zdaj je manj. Temu primerni so tudi rezultati.

Mlad košarkar svojega vzornika išče pri starejših košarkarjih. Je podobno tudi pri sodnikih?

Zagotovo. Mlad sodnik gleda starejše in bolj izkušene ter išče dobre plati. Pametni mladi sodniki v sebi združijo več drugih sodnikov. Jasno, jaz sem gledal Iztoka Remsa, pa tudi Aleša Kamnikarja. Seveda pa sem gledal tudi preko slovenskih meja. Sem se pa vedno zavedal, da ne bom uspel kot kopija nekoga, temveč sem moral na igrišču poiskati svoj slog.

Verjamemo, da ste tudi vi vzornik novim rodovom. Sodili ste v finalih evrolige, EuroCupa in lige ABA. Pred leti ste sodili tudi na olimpijskih igrah. A po razkolu v evropski košarki ste prikrajšani za sojenje na največjih reprezentančnih tekmovanjih. Vas boli, da niste del Fibinih tekmovanj?

Osebno ne. Je pa to vse skupaj ena velika bedarija. Pravzaprav trpi košarka, največja žrtev pa so sodniki. Trenerji, košarkarji, fizioterapevti in še kdo lahko sodelujejo v evroligi ter na evropskih in svetovnih prvenstvih. Le sodniki ne. Zakaj? Ker je, kot kaže, nekdo na nekem položaju zelo trmast. Ne želi videti osnovnega dejstva. To pa je, da je v Evropi najboljše sojenje prav v evroligi. Zato bi bilo smiselno, da tudi na olimpijskih igrah sodijo najboljši sodniki. Temu ni tako. Rezultati so temi primerni. Raven sojenja je nižja, kot si jo košarka zasluži.

Pri tem bi se navezali na nedavno končano svetovno prvenstvo. Vaš komentar?

Na začetku prvenstva sem imel evroligaški seminar, nato sem bil daljše obdobje na družinskem dopustu. Prvenstva nisem spremljal prav podrobno. Sem pa zaznal številne pripombe. Težko komentiram. Dejal bi le, da sojenje ni katastrofalno, ni pa vrhunsko.

Kako pa komentirate slovensko negodovanje, pri katerem je izstopal predvsem Luka Dončić?

Naloga trenerja ali selektorja je, da omeji ali izniči tovrstno komunikacijo. Za košarkarja ni dobro, da se ukvarja s sodniki, saj to preusmerja pozornost in načenja koncentracijo. Luka je velik zvezdnik v najmočnejši ligi na svetu. Kolikor vem, ima tudi tam nekaj težav s sodniki. Zanj bi bilo nedvomno koristno, če bi se manj ukvarjal s sojenjem. Je pa res, da mu ni lahko. Težko je spremeniti neke navade. Toda na primeru evrolige lahko povem, da trenerji košarkarjem načeloma ne dovolijo, da se ukvarjajo s sojenjem, saj to slabo vpliva na igro. Zelo preprosto. Če kdo, se morajo s sodniki ukvarjati trenerji. Z vprašanji, kakšno pripombo … To je zagotovo najbolj modra pot.

Fantasy Evroliga: ustvarite ekipo in osvojite nagrado

Sportklub vam z novo sezono ponuja vstopna vrata v svet evroligaške igre fantasy. Na naši spletni strani se lahko registrirate in prijavite svojo virtualno ekipo za še eno razburljivo sezono evrolige. Tekmujte in osvojite privlačne nagrade. Zmagovalec lige bo osvojil vstopnice za zaključni turnir evrolige v Berlinu, poleg tega pa bodo vsak mesec na voljo tudi druge privlačne nagrade za najboljše Fantasy igralce.

Fantasy Evroliga