Čeprav je v Münchnu košarka v senci nogometa, je Žan Mark Šiško del velikega Bayerna, ki poskuša tudi na parketu stopati po poti dveh španskih športnih institucij, kakršni sta Real Madrid in Barcelona. Del tega velikega projekta je tudi slovenski organizator igre, ki smo ga pred "tekmo življenja," ta ga čaka drevi v katalonski prestolnici, obiskali v osrčju Bavarske.

Ponavlja se zgodovina. Žan Mark Šiško, edini slovenski košarkar v Evroligi, je še septembra, ko je z Bayernom gostoval v Ljubljani na prijateljskem obračunu s Cedevito Olimpijo, zatrdil, da bodo težko ponovili lansko sezono. Spomnimo, Bayern se je prvič v zgodovini prebil v končnico Evrolige in v četrtfinalu izpadel po infarktni končnici na odločilni peti tekmi v Milanu.

Praznični München: bratwurst, pivo in slovenski obračun

Košarka

2. Maj 2022 0

Košarka

2. Maj 2022 0

Tokratna zgodba je vendarle nekoliko drugačna. Ne le, da so se po robu postavili prvim favoritom letošnje sezone Barceloni, po odpravi ukrepov so končno polne tudi tribune. Tako je prisoten tudi večji čustveni naboj, ki so ga s košarkarsko evforijo v Münchnu povzročili navijači.

“Lani vemo, da smo igrali brez publike in zato te evforije in navijaštva nismo čutili. Videli smo jo le po družbenih omrežjih. Ko to začutiš v živo, kot smo v petek proti Barceloni, ko je bila dvorana polna, smo res videli, da je evforija velika. Tudi med nami igralci, čeprav poskušamo ostati mirni in hladnih glav, a brez dvoma se čuti. Smo korak stran od zgodovinskega uspeha za Bayern,” je pred tekmo za Sportklub povedal član stalnega člana Evrolige.

“Letos zaradi navijačev in evforije, pa tudi zaradi Barcelone, ki je med največjimi imeni evropske košarke, lahko rečemo, da je to verjetno največja tekma v mojem življenju.”

Ogrevanje pred tekmo sezone

24-letnega Ljubljančana smo obiskali na praznično nedeljo, ko je z Bayernom v Bundesligi visoko ugnal Würzburg (92:57), kjer na klopi sedi slovenski trener Sašo Filipovski. Tekma je tako služila kot dobro ogrevanje pred torkovim gostovanjem v Barceloni.

Šiško je ob zmagi na parketu preživel le 11 minut in vpisal pet točk ter šest asistenc in se lahko pohvalil še z najboljšim +/- indeksom (+25). Sodeloval je pri “pobegu” v prvem polčasu, nato ga je strateg Andrea Trinchieri v igro poslal le še v samem zaključku, ko je bil dvoboj že dolgo odločen.

Po obračunu je toplo sprejel obisk iz Slovenije in se razgovoril o izkušnji v Bayernu, željah za prihodnost, po letošnji sezoni mu namreč poteče pogodba, slovenski reprezentanci, tekmi kariere v Barceloni in še marsičem.

Intervju z Žanom Markom Šiškom

Morda za začetek ena ocena dosedanje izkušnje v Bayernu, ki traja že dve leti in pol?

Ko ste mi rekli dve leti in pol, sem se zamislil, kako zelo hitro je minilo. To je že kar lepa doba, lahko rečem, da se tukaj počutim kot doma. Zelo lepo so me sprejeli, veliko ljudi iz kluba, soigralci, ljudje iz uprave, trenerji, veliko je naših ljudi, Balkancev. Lahko rečem, da sem tukaj zelo vesel.

Kako gledate na projekt Bayern München?

Zelo pozitivno. Vidimo, da Bayern vsako leto raste. Tako rezultatsko kot organizacijsko. Tudi ambicije so vsako leto večje. Z vseh vidikov sem lahko zelo zadovoljen, da sem tukaj. Mislim, da tudi jaz rastem, čeprav mogoče individualno letošnja sezona ni najbolj po mojih željah. Najbolj pomembno je, da ekipa igra dobro in dosega rezultate.

Zakaj niste zadovoljni po individualni plati?

Zelo veliko je bilo vzponov in padcev. Na začetku me je tudi korona zmotila, takrat sem pavziral mesec, mesec in pol. Potem padeš, dobiš manjšo vlogo, zato pravim, da so bili vzponi in padci. Kljub temu lahko rečem, da sem zadovoljen. Zdaj zaključujemo sezono in tudi jaz igram vse boljše. Upam na najboljše.

Kako to, da vedno začnete sezono počasneje in se nato iz meseca v mesec dvigujete?

Ker vsako sezono zamenjamo več ali manj celotno ekipo. Nekaj igralcev ostane, ostali so vsi na novo. Tako je bilo lani, enako je bilo letos. Vsaka ekipa rabi nekaj časa, da se uigra in začuti. To je največji razlog.

Pred polno dvorano izsilili peto tekmo

Kako je mogoče, da ekipo, kakršna je Barcelona, z vsemi igralci, ki jih imajo na razpolago, zadržite pri 52 točkah?

Ne vem, lahko rečem, da smo se zelo dobro pripravili na njih. Trenerski štab, s Trinchierijem na čelu, je res naredil vrhunski posel. Tudi ta energija s tribun, ki je bila na tej drugi tekmi doma precej boljša kot na tisti prvi, nam je zelo pomagala. Ko zgubiš takšno tekmo, na način kot smo mi, prideš nazaj jezen in se želiš maščevati. Vse to so razlogi, ki so nam pomagali do takšne igre.

Koliko ponosa vam daje igra v obrambi?

Obrambi poskušam dajati čim več energije. Sploh v prejšnjih letih to ni bila moja vrlina. Skozi to sezono sem v tem segmentu zelo napredoval. Od sebe dajem, kolikor lahko.

Bo torkovo gostovanje v Barceloni največja tekma vaše kariere?

Verjetno je. Lani smo tudi igrali četrtfinale proti Milanu, ko je odločala peta tekma, kjer smo bili eno posest oddaljeni od zaključnega turnirja. A letos zaradi navijačev in evforije, pa tudi zaradi Barcelone, ki je med največjimi imeni evropske košarke, lahko rečemo, da je to verjetno največja tekma v mojem življenju.

Ko ste pred sezono z Bayernom v Ljubljani odigrali prijateljsko tekmo, ste dejali, da si Trinchieri želi, da bi večkrat pogledali tudi na obroč.

Letos je bilo kar nekaj tekem, ko sem bil tudi napadalno agresiven, ko sem dajal precej točk. Zdaj, v tej seriji proti Barceloni, je igra malce specifična. Barca vse prevzema in težko prihajam do metov. Moja največja prednost je igra v pick and rollu. Ko oni prevzemajo, ti to odvzamejo in je treba iskati druge rešitve preko drugih igralcev. Mogoče v tej seriji nisem tako agresiven, kot bi si jaz želel, niti jaz niti on. Ena tekma je še ostala, bomo videli.

Izjemna asistenca Lučiću za zabijanje:

Nogomet ostaja številka ena

Grb na dresu je zelo znan, košarkarski klub se je šele pred dobrimi desetimi leti vrnil v prvo ligo, kot precej velik projekt nogometnega kluba. Se čuti kakšna povezanost?

Niti ne. Še vedno se vidi, da je nogomet res številka ena. Rekel bi, da je 90 odstotkov nogomet, 10 odstotkov pa mogoče košarka. To se čuti tudi med navijači. Morda smo zdaj s to evforijo navijače privabili v dvorano in je več zanimanja, a je nogomet še vedno številka ena. Z leti, če bomo nadaljevali, bo tudi košarka postala eden bolj priljubljenih dogodkov.

Si nogometaši ogledajo kakšno vašo tekmo?

Precej jih je. Zdaj proti Barceloni sem jih nekaj opazil v prvi vrsti, tako da prihajajo.

Morda ideja za klub, če je Luka Dončić pri 16 letih v menzi Reala srečeval Cristiana Ronalda …

(Smeh, op.a.) Saj mislim, da je bila želja, da se to realizira, a zaradi korone v preteklosti ni bilo mogoče. Upam, da bodo naslednje leto nekaj naredili.

Koliko vam pomaga, da imate ob sebi trenerja Trinchierija, ki tudi govori poznan jezik? Tu sta še Emilio Kovačić in Slaven Rimac, med soigralci so še Đedović, Lučić in Jaramaz.

Zelo, kot sem že omenil, mi je to zelo pomagalo pri prilagoditvi. Tudi med sezono, ko pridejo težki trenutki, jih je lažje prebroditi s svojimi ljudmi, ki imajo isto mentaliteto. Poznamo eden drugega, to je velik plus zame.

Glede na situacijo zadnja leta, pridejo tudi kakšni obiski iz Slovenije?

Prihajajo. Ravno na teh dveh tekmah z Barcelono sta bila dva moja kolega, eden je moj osebni trener Goran Ninkov, drugi zelo perspektiven igralec Jon Dolničar, pred katerim je lepa prihodnost. Tudi moja starša sta bila danes prisotna. Veliko tekem imamo, veliko potujemo, zato ni dosti časa, a domače tekme si radi pridejo pogledati.

Precej igralcev Bayerna igra s tradicionalnimi brki. Kdaj se jim boste pridružili?

Uh, meni ne rastejo preveč. Pa tudi mislim, da mi ne bi pasali. Počakajmo mogoče na stara leta. (smeh, op.a.)

S kom se pa najbolje razumete v ekipi?

Definitivno z Balkanci. Lučić, Đedović, Radošević in Jaramaz. Zelo me veseli, da se nam je letos priključil še Jaramaz. Gre za vrhunskega igralca in še boljšega človeka. Res same pohvale zanj.

Kakšna se vam zdi pa nemška košarka? Precej je v vzponu že več let, dva kluba sta v Evroligi, v ligi NBA igra kar sedem igralcev.

Mislim, da raste iz leta v leto. Konkurenca je, glede na lansko leto, še precej večja. Več je resnih ekip, letošnja končnica bo na nož. Ne bo kot v prejšnjih letih, ko sta bila Bayern in Alba tako dominantna in zmagovala s 3:0 v serijah. Zelo zanimivo bo.

Danes ste igrali proti slovenskemu trenerju Sašu Filipovskemu, ki je Würzburg rešil pred izpadom. Jaka Laković je z Ulmom letos spisal zelo lepo zgodbo v EuroCupu.

Sašo je dvignil Würzburg na drug nivo, naredil je vrhunski posel. Malce so imeli na koncu sezone nesreče s poškodovanimi igralci. Vsa čast za to, kar je naredil. Tudi Laković že nekaj časa v Ulmu opravlja odlično delo. Moram reči, da imamo proti njimi vedno velike težave, zelo dobro nas prebere, vidi se njegovo delo, čaka ga velika prihodnost.

Govorice izmišljene, želi si ostati

Kako pa gledate na Jurico Golemca v Olimpiji? Še novembra je malce visel, na koncu je ostal, zaustavil jih je šele noro nesrečen zaključek proti Bursi.

INTERVJU: ‘Trinchieri šaljivec, a hkrati velik strokovnjak’

Evroliga

17. Maj 2021 0

Evroliga

17. Maj 2021 0

Pogledal sem si zaključek. Škoda, škoda … Drugi del sezone igrajo vrhunsko, užitek jih je gledati. Vidi se delo Golemca, njegova trenerska roka. Na začetku sezone so imeli tudi malce nesreče. Nova ekipa in potrebuješ čas. Mogoče so z nekaterimi igralci zgrešili. Ostanek Golemca nikoli ni bil vprašljiv, kakor jaz vem. Gre za trenerja, ki je med boljšimi v Sloveniji in širše. Čaka ga lepa trenerska kariera, tudi kasneje v Evroligi.

Mediji so vas med sezono že “selili” v Olimpijo, tudi Budućnost se je omenjala. Zakaj?

To je bilo med časom, ko sem imel korono. Kot sem bil obveščen, veliko medijev ni vedelo, da sem jo imel. Mislili so, da sem na stranskem tiru in zato ne igram. Zato so me začeli povezovati z drugimi klubi. Te informacije niso bile točne. Niti jaz niti klub nismo razmišljali o kakšni posoji. To so bile izmišljotine.

Po tej sezoni vam poteče pogodba. Kakšne so želje?

Definitivno bi želel ostati. Sem zadovoljen, lepo igramo, tukaj lahko dosežem tudi svoje individualne in ekipne cilje. Bomo videli, vse je še odprto.

Reprezentanca je velika želja

Lani ste bili zelo razočarani, ker niste bili del reprezentance in te zgodbe. Zaradi Evrolige tudi v kvalifikacijah ne morete pomagati. Kako velika je ta želja, kako zelo gori ta plamen, da bi bili znova zraven?

Zagotovo gori velika želja, kot vsakemu je to velika čast. Upam, da bom letos zraven in bom lahko pomagal reprezentanci. Seveda, če me bo selektor pozval. Tukaj sem, pripravljen pomagati.

Kako gledate na trenutno reprezentanco? Predvsem na talent, ki ga premore na položaju organizatorja igre. Tukaj je Luka Dončić, vi, iz ozadja se prebija Žiga Samar, še precej drugih je.

Mislim, da ima reprezentanca veliko perspektivo in veliko talentiranih fantov. Največja prednost te ekipe pa je kemija, kar se vidi na igrišču in ob njem. To je glavno orožje. Luka dela razliko in vsakega igralca naredi veliko boljšega. Mislim, da ima ta reprezentanca veliko prihodnost.

V Dallasu se je letos Luka odlično ujel v prvi peterki z Brunsonom, še enim organizatorjem igre. Ko to gledate, vidite tudi sebe ob Luki v podobni vlogi?

Težko karkoli govorim in predvidevam. To so stvari za selektorja in strokovni štab. Moja želja je, da sem zraven, to je pa to.

Tudi z Vlatkom Čančarjem se dobro razumete. Sta pogosto v stikih?

Ja, on je moja generacija. Skupaj sva igrala v nižjih selekcijah, tako pri Olimpiji kot v reprezentanci. Sva dobra prijatelja, slišiva se vsake toliko. Zdaj je on, žal, že končal sezono. Na žalost je imel precej težav, ravno ko je začel igrati, se je poškodoval. Mogoče njegova sezona ni bila po željah, a je velik delavec, mislim, da ga v NBA čaka še lepa prihodnost.

King vam je med pogovorom zaželel srečo in malo poškodb. Vemo, da je v preteklosti prepona povzročala težave, kako je s tem letos? Trkajva po lesu.

Letos, hvala bogu, da potrkamo, brez nekih problemov in poškodb. Našel sem pravo rutino, ki mi pomaga s prepono, s katero sem imel v preteklosti veliko težav. Upam, da je zdaj to preteklost.