Premier liga
Španska liga – La Liga
Bundesliga
Liga prvakov
Evropska liga
Evroliga
EuroCup
NBA
Slovenija
Liga ABA
ATP World Tour Finals
Pariz
ATP
WTA
Davisov pokal
V ligi NBA se po senzacionalni menjavi Jaylena Browna, ki so se mu v Bostonu nenadoma odrekli, krešejo mnenja glede trenutne kolektivne pogodbe med lastniki in košarkarji. Zadnji dogovor naj bi bil preveč omejujoč in naj bi moštva silil v prisilno razgradnjo uspešnih ekip. Kje točno je težava?
Nova CBA, veljavna od 1. julija 2023 do konca sezone 2029/30, je bila zasnovana predvsem kot protiutež superekipam in lastnikom, ki so bili pripravljeni plačevati ogromne davke za ekipe, katerih vrednost plač presega omejitve. A kot se zdaj kaže v praksi, so z omejitvami pretiravali in z njimi kaznovali predvsem moštva, ki so dobro izbirala na naboru in tudi oskubili trg prostih košarkarjev.
Salary cap oz. plačilno kapico, ki določa proračun za plače v določeni sezoni, verjetno že poznate. Za 2026/27 je postavljena pri natanko 164,961 milijona dolarjev. Nad to je nato meja za luksuzni davek, določena pri 200,4 milijona, nad katero franšize plačujejo kazni za prekoračitve. New York Knicksi so bili v minuli sezoni 19,5 milijona dolarjev nad luksuzno mejo, zato bodo morali plačati 44,44 milijona dolarjev kazni.
Sledita dve dodatni meji, t. i. prvi in drugi apron. Prvi je pri 209 milijonih, drugi pa pri 221,7 milijona dolarjev. Ti številki ne predstavljata več zgolj finančne meje, nad katero lastnik kluba plača še več davka, temveč je sploh drugi apron funkcionalno praktično kot trda kapica, saj ekipi vzame večino orodij, s katerimi bi še lahko popravljala kader. Zato se je franšize zelo bojijo.
Nad prvim apronom omejitve še niso tako stroge, se pa to močno spremeni nad drugim. Klub ne more uporabljati določenih izjem pri podpisih prostih košarkarjev, ne more pošiljati denarja v menjavah, močno se zoži možnost združevanja plač v menjavah, če je v petih letih tri leta nad to mejo, izbor v prvem krogu avtomatsko pade na zadnje mesto, prav tako pa v menjavi ne sme uporabiti izborov, ki so oddaljeni sedem ali več let.
Boston in Oklahoma prisiljena v reze
Prav drugi apron je presegala franšiza Boston Celtics, ki je to poletje pridno manevrirala na trgu, da bi se spustila pod njega. Največja kolateralna žrtev teh pravil pa je eden ključnih članov Keltov zadnjih let, Jaylen Brown. Prvak leta 2024, ko je postal tudi MVP finala, in petkratni član tekme zvezd je pred dnevi v menjavi pristal v Philadelphii, pri potezi pa je šlo izključno za posel.
V klubu so ocenili, da jih njegova maksimalna pogodba glede na trenutno CBA premočno omejuje, da bi okoli Jaysona Tatuma, Browna in ostalih košarkarjev lahko normalno manevrirali.
“Morda se motim in se tudi ne bom tukaj postavljal v obrambno držo, a prihodnost je bila videti nekoliko zahtevnejša, ker je bilo 70 odstotkov plačilne kapice vezanih na le dva igralca,” je na novinarski konferenci pojasnil predsednik košarkarskih operacij Brad Stevens, ki je v menjavi s Sixersi pridobil dva bodoča izbora v prvem krogu in Paula Georga, čigar pogodba je krajša, v bodoče pa tudi ne bo konkuriral za maksimalno pogodbo.
Lastnik Knicksov James Dolan pa je dejal, da bi morala imeti ekipa “samomorilska nagnjenja”, da bi presegla mejo drugega aprona. Kratkohlačniki so zaradi tega to poletje ostali brez centra Mitchella Robinsona.
Tudi Oklahoma City Thunder, prvak v sezoni 2024/25, je že bila prisiljena v korekcijo kadra in s tem pocenitev. Po projekcijah naj bi menjava Isaiaha Joeja znižala plačilo luksuznega davka za 76 milijonov dolarjev. Skupaj s predhodno menjavo Aarona Wigginsa v Atlanto pa so Thunderji to poletje svoje skupno davčno breme zmanjšali že za približno 150 milijonov dolarjev.
“Če na naboru izbereš igralca in ta postane zgodba o uspehu do te mere, kot je to postal Jaylen Brown – MVP finala, prvak, priljubljen v skupnosti -, se na neki osnovni ravni zdi narobe, da njegova pogodba postane nekaj, česar se želiš znebiti. Nekaj je narobe s sistemom, ki doma vzgojene zvezdnike, v nekaterih primerih, ne pa vseh, spremeni v pogodbe, ki klubom postanejo breme,” je dobro trenutno ligo NBA komentiral ugledni novinar Zach Lowe.
Mitchell deležen drugačne obravnave kot Brown
V podobni situaciji, kot se je Boston znašel z Brownom, je tudi Cleveland z Donovanom Mitchellom. Tudi on je 29-letni branilec, ki je bil na tekmo zvezd izbran že sedemkrat, a je za razliko od kolega prejel popolno zaupanje franšize in v torek na mizo tudi novo pogodbo. Megalomansko štiriletno podaljšanje v višini 273 milijonov dolarjev! Prav temu se je Boston želel izogniti, saj je ocenil, da ob Tatumu preprosto ni smiselno toliko denarja vložiti v drugega košarkarja.
V sezoni 2025/26 so imeli zgolj Cavaliersi skupno plačilno maso nad drugim apronom. Trenutno je nad to mejo prav tako le ena ekipa, Oklahoma City Thunder, ki pa ima čas do konca rednega dela sezone 2026/27, da se spusti pod njo.
Uničevanje trga prostih igralcev in ekip, ki so sestavljene skozi nabor
Ena od večjih posledic nove kolektivne pogodbe je osiromašenje trga prostih igralcev. V preteklosti je bilo to eno najbolj razburljivih obdobij, saj so številni igralci menjavali klube, tudi zvezdniki, navijači pa so spremljali velike premike na trgu. Danes je tržnica prostih igralcev precej zamrla, kot so letos spoznali tudi Jezerniki.
Nova CBA ekipam omogoča, da svojim igralcem ponudijo precej več denarja in daljše pogodbe, še preden sploh pridejo na trg. Ker si lahko igralci že zgodaj zagotovijo ogromne zneske in finančno varnost, najboljši košarkarji zelo redko postanejo prosti, nabor razpoložljivih igralcev pa je vse manjši.
Še glasnejši pa so kritiki, da gre tudi za kaznovanje ekip, ki dobro izbirajo na naboru. Prejšnja kolektivna pogodba je bila zasnovana tako, da je ekipam pomagala zadržati zvezdnike, ki so jih same izbrale na naboru. Zdaj učinkuje tudi nasprotno. Če ekipa dobro izbira, kar pomeni, da se mladi igralci razvijejo v vrhunske košarkarje, ki jih nato nagradi z visokimi pogodbami, skupna plačilna masa hitro poskoči v območje drugega aprona. Vodstva klubov se znajdejo pred izbiro: plačati astronomske davke ali zamenjati zvezdnika, s čimer se prihranki merijo v več sto milijonih dolarjev.
Kritika člana Milwaukeeja
Najglasneje se je oglasil član Milwaukee Bucks Kyle Kuzma, ki je kritiko uperil tudi proti sindikatu igralcev NBPA. “Ekipe ne sprejemajo več izključno košarkarskih odločitev. Sprejemajo odločitve iz strahu pred apronom,” je Kuzma zapisal na omrežju X.
“To pomeni, da so dobri igralci stisnjeni v kot, doma vzgojena jedra ekip razpadajo, moštva, ki so jih navijači vzljubili, izgubljajo svojo identiteto, celoten produkt pa izgublja del nostalgije in kontinuitete, zaradi katerih so se ljudje sploh zaljubili v NBA,” je nadaljeval in nato zbodel sindikat.
“NBPA mora delovati z vrhunskim občutkom za posel, vrhunsko pogajalsko strategijo in pravim predvidevanjem. Lastniki in liga NBA na te sestanke prihajajo z ljudmi, ki nas vedno znova preigravajo, z elitnimi odvetniki, ekonomisti, strokovnjaki za salary cap in medijskimi strategi. Igralci si zaslužijo sindikat, ki je enako oster, enako pripravljen in enako agresiven pri zaščiti naših interesov,” je še dodal.
Še ena kritika trenutne CBA je, da izginja “srednji sloj”. Košarkarji bodisi prejmejo maksimalne pogodbe bodisi minimalne. S tem najkrajši konec potegnejo številni dobri igralci, ki morda ne sodijo med zvezde, a ker moštva delujejo znotraj toliko omejitev, zanje preprosto ne ostane dovolj denarja.
Tako igralci kot lastniki imajo možnost, da od trenutne kolektivne pogodbe odstopijo leto prej, s čimer bi se iztekla z letom 2029.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Bodi prvi, ki bo pustil komentar!