Kako so se v globoki senci prvega zvezdnika slovenske košarke Luke Dončića pod učinkovito predstavo proti Gruziji, ki je postregla z zajetno mero optimizma, podpisali garači iz druge bojne vrste Zoran Dragić, Gregor Hrovat in Bine Prepelič.
Po prepričljivi predstavi proti Gruziji in visoki zmagi (88:67), ki je dokončno odprla vrata drugega skupinskega dela svetovnega prvenstva na Okinavi in ob tem pokazala nove odlike reprezentance, se je na naslovnicah spletnih portalov pričakovano, zasluženo in upravičeno znašel Luka Dončić. To je bil namreč še en v nizu njegovih čarovniških večerov, katerega dodano vrednost gre ob polnjenju statističnih stolpičev (34 točk, 10 skokov, 6 asistenc, 3 pridobljene žoge, 12 izsiljenih osebnih napak) iskati tudi v pozitivnem vplivu na ekipo. Po zaslugi kraljevanja v raketi je nato do “častne omembe” prišel tokrat izjemni Mike Tobey (8 točk, 6 skokov), kot drugi najboljši strelec in govorec na uradni novinarskih konferenci pa je svoje medijske minute našel še Klemen Prepelič (15 točk).
Spodbudne novice o Blažiču
Črn madež ponedeljkove zmage je bila poškodba Jake Blažiča. Med tekmo je že zapustil dvorano in se odpravil na pregled hrbta z magnetno resonanco. Iz slovenskega tabora so po 15 urah sporočili, da je pregled z magnetno resonanco ovrgel sum na kakšno hujšo poškodbo. Več o stanju Blažičevega hrbza bo po večernem treningu novinarjem povedal reprezentančni zdravnik Marko Macura.
Dončićeva izstopajoča vloga je sicer že nekaj časa osrednja tema pogovorov na Okinavi. Tudi njegovi soigralci enotno poudarjajo, kako pomembno je, da ga spremljajo, mu sledijo in poskušajo izkoristiti prostor, ki se pojavi ob tekmečevem obrambnem podvajanju. Obenem pa je za učinkovito izkoriščanje Dončićeve izjemnosti, ki je do izraza prišla na obeh tekmah, zelo pomembno garaško in pogosto skrito delo soigralcev. V tem kontekstu po tekmi z Gruzijo lahko osvetlimo Zorana Dragića, Gregorja Hrovata in Bineta Prepeliča. Omenjeni trije košarkarji so imeli po tekmi najboljši +/- indeks. Gre za statistično kategorijo, ki kaže na rezultatsko razliko v času, ko je določen košarkar na parketu.
Bine Prepelič se je v slogu Eda Murića pretepaško boril s precej višjimi tekmeci, z osmimi skoki pa je bil drugi najboljši skakalec v slovenski reprezentanci. Zoran Dragić je razkazoval svoje obrambne odlike, hkrati pa je bil nevaren tudi za tekmečev koš (12). V svojih trinajstih minutah se je kot eden najbolj hvaležnih slovenskih reprezentantov v peterko učinkovito zlil tudi Gregor Hrovat, vzorno opravil svoje delo in na prelomu tekme v dveh zaporednih napadih zadel za tri točke. Skupni imenovalec vseh treh pa je, da se niso skrili v Dončićevo senco, temveč ga zgledno dopolnjevali in z garaštvom ter obrambo svoj delež prispevali na drugih ravneh. V omenjeni senci jim ob številnih stikih s tekmeci iz Gruzije torej ni bilo prijetno in udobno, a je zmaga poplačala trud.
“Po prvi tekmi smo videl, da brez obrambe ne bo lahko. Proti Gruziji smo zato v tekmo vstopili s pravo energijo. Lahko bi dejal, da smo 40 minut garali. To je bil ključ do uspeha. Ve se, kje imamo v napadu naša ključna orožja. A ko sta energija in pristop v obrambi na pravi ravni, lahko premagamo vsakega nasprotnika,” je po tekmi dejal Hrovat, o pomembnih dveh trojkah pa dodal: “Ob Luki se za ostale igralce odpira malce več prostora. Nase veže obrambo. Na srečo sem bil ob tem tudi jaz na pravem mestu. Sem tukaj in pripravljen dati maksimum za ekipo. Ponavljam pa, da ključ ostaja obramba. Iz tega izhajamo.”
Zoran Dragić je ob tem razmišljal tudi o tem, da Slovenija še ni pokazala vseh orožij, predvsem pa se dobro zaveda, da je lahko predstava proti Gruziji navdihujoča, a da bo za želeni preboj v Manilo vendarle treba premagati tudi vsaj enega precej močnejšega tekmeca. “Prvenstvo je še dolgo. Naša naloga je tudi, da varujemo Luko. Koristno je, da se razigra več igralcev. Kaj še lahko ponudimo? Več teka, več lahkih košev v protinapadih … Lahko pa se oklenemo tudi tekme z Gruzijo. Obramba je bila na pravi ravni. Če bo tako tudi v nadaljevanju, lahko premagamo še marsikoga,” razmišlja Zoki, ki še ne želi pogledovati proti Nemčiji in Avstraliji, saj Slovence najprej, že v sredo (13.30), čakajo Zelenortski otoki.
In če Dragić in Hrovat vesta, kakšen je utrip velikih tekmovanj in kako pomembno je igralsko stopnjevanje, pa se nov svet odpira Binetu Prepeliču. Doslej je svoje delo opravil zelo kakovostno, upravičil selektorjevo zaupanje in predvsem izkoristil priložnost, ki se mu je ponudila po poškodbah Eda Murića in Vlatka Čančarja. “Zelenortskih otokov ne podcenjujemo, a vedeli smo, da tekma z Gruzijo odloča o prvem mestu. Dobro smo se pripravili na tekmeca. Omejili smo njihovega najboljšega igralca. Posledično so bili malce zmedeni. Iz naše obrambe pa si izhajali tudi tranzicijska igra in veliko lažjih košev. Moja vloga? Z željo, borbenostjo in mladostjo pomagati. Predvsem v obrambi in skoku,” nam je po zmagi dejal bratranec Klemna Prepeliča.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Bodi prvi, ki bo pustil komentar!