Kako tekmo s slovensko reprezentanco (ponedeljek ob 13.30) pričakuje Vladimer Boisa, ki zase ponosno in odločno pravi, da je Ljubljančan, na Okinavo pa je pripotoval v vlogi podpredsednika gruzinske košarkarske zveze?
Kot košarkar ni nikoli zaigral na svetovnem prvenstvu. Zato je v soboto v majici z ovratnikom še toliko bolj ponosno zakorakal v Areno Okinava, kot podpredsednik panožne zveze spremljal zgodovinski prvi nastop Gruzije na Mundobasketu in glasno pozdravil zmago nad reprezentanco Zelenortskih otokov. Ko se je dan zatem srečal z nekdanjim soigralcem Markom Milićem, seveda ni šlo brez medsebojnega zbadanja. A zbadanj je Vladimer Boisa deležen tudi v družini. “Hčerka in sin sta mi že sporočila, da bosta navijala za Slovenijo. Žena pa je pač na moji strani,” nam je z globokim glasom, z obveznim nasmehom in predvsem v tekoči slovenščini dejal 42-letni Ljubljančan.
“Ne vem, če sem res Slovenec. Sem pa večji Ljubljančan kot marsikateri rojeni Ljubljančan,” o sebi pravi nekdanji igralec Olimpije, ki si je prav ob košarkarskem kaljenju v Ljubljani z ženo Alenko dom in družino ustvaril v slovenski prestolnici. Sin Lian je po prvotnem spogledovanju z nogometom zdaj slovenski U-16 košarkarski reprezentant, do reprezentančne ravni se je ob odbojkarski mreži prebila tudi danes 19-letna hčerka Naja. Tudi zaradi navedenega bo Vladimer Boisa ponedeljkovo tekmo na Okinavi spremljal z manjšim cmokom v grlu.
“Vse te vezi s Slovenijo bom poskušal danes odmisliti. Bo pa težko. To so moji prijatelji. No, nekoč sem celo igral proti Sloveniji. Bilo je zabavno,” pripoveduje košarkarski funkcionar in poslovnež, ki se med drugim ukvarja s proizvodnjo in prodajo vina ter žganih gruzinskih pijač. Verjame, da bi lahko nazdravil tudi na Japonskem. “Proti Gruziji je bila Slovenija vedno v vlogi izrazitega favorita. Tokrat je drugače. Menim, da je to tekma brez favorita. Zavedamo se velikih slovenskih težav, ki so nastale po poškodbah Eda Murića in Vlatka Čančarja. To bomo poskusili izkoristiti. Čeprav … Ja, Slovenija ima Luko Dončića,” se je razgovoril Boisa.
Z rojaki je na Okinavo pripotoval že pred dobrim tednom. “Sprva smo imeli nekaj težav s prilagajanjem na časovni pas, zato se je odločitev za zgodnji prihod izkazala za zelo dobro. Odigrali smo tudi pripravljalno tekmo z Avstralijo. Dobro smo pripravljeni. Tudi okolje nam je všeč. Bi pa ob tem nekaj svetoval našim gostiteljem. Japonci, lahko bi se malce bolj sprostili,” se je v svojem slogu še enkrat zasmejal podpredsednik gruzinske zveze, ki je bil sicer za novinarje vselej hvaležen sogovornik. Vse od tistega leta 1998, ko je pripotoval v Ljubljano.
Zgodba Vladimerja Boise
Podpisal se je pod pisano košarkarsko kariero, med katero je kot 208 centimetrov visoki krilni center igral tudi za Sieno, Zadar, Aris in Menorco. Predvsem pa za ljubljansko Olimpijo, ki ga je najbolj zaznamovala. Košarkarske copate je na klin obesil leta 2012. Stik s košarko ohranja kot športni direktor gruzinske reprezentance in podpredsednik tamkajšnje košarkarske zveze. Kruh pa si služi predvsem z lastno blagovno znamko vina in žganih pijač. O tem smo se z njim pogovarjali že pred odhodom na SP. Več o tem …
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Bodi prvi, ki bo pustil komentar!