Premier liga
Španska liga – La Liga
Bundesliga
Liga prvakov
Evropska liga
Evroliga
ULEB Eurocup
NBA
Slovenija
Turška liga TBL
Liga ABA
ATP World Tour Finals
Pariz
ATP
WTA
Davisov pokal
Intervju s podkapetanom slovenske reprezentance Jako Bijolom, ki je s slovensko reprezentanco v letu 2023 pisal novo veliko poglavje slovenskega nogometa.
Mirnost, zanesljivost, potrpežljivost, odločnost, zbranost. Vse to so lastnosti oziroma kvalitete Jake Bijola, stebra obrambe slovenske reprezentance, s katero se je pred mesecem dni uvrstil na evropsko prvenstvo, ki ga bo prihodnje leto gostila Nemčija.
Naša izbrana vrsta je v zadnjih letih močno zrasla. Tudi kakovostno, predvsem pa karakterno. In z njo je rasel tudi Jaka Bijol, za katerega lahko z mirnostjo trdimo, da postaja eden najboljših osrednjih branilcev v Evropi. To dokazuje tako s tekmami v reprezentanci kot tudi v klubski majici Udineseja. Ni skrivnost, da se okrog njega že nekaj časa smukajo številni velikani stare celine.
V tokratnem Sportklubovem intervjuju smo s sogovornikom podrobno prečesali iztekajoče se leto, ki je bilo za slovenski nogomet zelo uspešno. Dotaknili pa smo se tudi nekaterih tem, ki so včasih malce umaknjene z oči javnosti, a so za uspeh na igrišču še kako pomembne. Besedo ima podkapetan slovenske reprezentance Jaka Bijol.
Med tednom ste se podelitve nagrad za najboljše športnike leta udeležili z ‘berglami’. Že nekaj časa vas muči poškodba kosti v stopalu, a zatrdili ste, da nastop na Euru ni pod vprašajem. V kakšnem stanju ste trenutno, kdaj vas lahko spet pričakujemo na zelenicah?
Zagotovo se bom vrnil pred Eurom. Verjamem, da bom tudi v klubski majici to sezono odigral še precej tekem. Kakšen teden dni bom še ‘na beglah’, potem pa komaj čakam, da jih odložim in se počasi začnem vračati na treninge. Računam na to, da bom izven tekmovalnega pogona še kakšna dva meseca, nato pa se vračam na tekme.
Klubska sezona je za zdaj precej slabša od lanske, ste v spodnjem domu lestvice. Kaj so razlogi, da vam nikakor ne uspe tekme do konca pripeljati z rezultatom, ki bi pomenil zmago? Verjetno imate počasi dovolj remijev, ki se vrstijo eden za drugim …
Letošnjo sezono smo res začeli slabo, sploh v primerjavi s prejšnjo. Ko ti gre slabo, se je iz tekme v tekme težje izkopati iz nekakšne jame, ampak zagotovo je naša ekipa dovolj kvalitetna, da smo višje na lestvici. Veliko točk smo izgubili v zadnjih minutah, glede na prikazano, bi si zaslužili več. A nogomet je nogomet, zdaj moramo začeti zbirati čim več točk, da bomo lahko na koncu malce bolj mirni.
Leto in pol ste član Udineseja in s tem del ene izmed elitnih petih lig sveta. Kaj se je v nogometnem smislu z vašega stališča spremenilo v tem obdobju? V čem je Jaka Bijol danes boljši, kot je bil denimo julija 2022?
Predvsem taktično se mi zdi, da sem od prihoda v Italijo najbolj napredoval, na tem sem tudi individualno veliko delal. Vseeno je precej lažje igrati, ko razumeš določene stvari na igrišču. Še posebej za branilca je to zelo pomembno. Tudi fizično se počutim bolje. Celotna organizacija kluba je na višjem nivoju kot v Rusiji in res imaš vse pogoje, da lahko napreduješ.
Če pa pogledava letošnje leto z vidika reprezentance. Pričakovanja so bila po žrebu kvalifikacijskih skupin za Euro visoka. Ampak vemo, kako je bilo v preteklosti, zato so bile napovedi javnosti vseeno zadržane. V reprezentanci cilja, da se uvrstite na Euro, niste skrivali, katera pa je bila točka preloma, ko ste v to začeli tudi verjeti?
Verjel sem že od začetka, še bolj pa po prvi tekmi, ko smo izvlekli zmago v Kazahstanu. S tistim uspehom smo postali prepričani, da se lahko uvrstimo. Tista tekma je bila zares težka, zmaga pa zelo pomembna. Tudi ko smo pred zadnjo tekmo seštevali točke, smo še enkrat več spoznali, za kako velik rezultat je šlo.
Nekako v zadnjem obdobju izpostavljamo tudi to vzdušje, atmosfero, ki krasi reprezentanco. Res se zdi, da ste skozi te kvalifikacije postali prava ‘klapa’. V reprezentancah je to ključ, brez katerega verjetno ne gre, če se želiš boriti za velike stvari?
Definitivno. V zadnji dveh letih res vidim, koliko ti da ta atmosfera, to zaupanje drug v drugega, ko se vse skupaj odrazi na igrišču. Ko se v nekem okolju odlično počutiš in komaj čakaš, da prideš v reprezentanco, takrat je ta rezultat hitro viden. Uživamo v družbi drug drugega in tudi uspeh je tu.
Podobno kot so famozno kartali košarkarji menda tudi vi v sklopu druženja veliko kartate. Sicer ste znani po svoji mirnosti, tako karakterno kot tudi na igrišču, ampak pri kartah pa po naših informacijah pokažete svoj temperament. Še posebej, ko vas premaga Luka Zahović. Kako je s tem?
Uh, to so pa zdaj neke notranje informacije. (smeh) Drži, drži. Luka je pri kartah res mojster, ne samo meni, ampak kar vsem na tem področju kravžlja živce. Dober je, nimamo kaj.
To druženje je tisto, o čemer govoriva, kajne? Tudi selektor je nekajkrat priznal, da je pozitivno presenečen, ko vas v hotelu ujame pri takšnih skupnih aktivnosti in ne vsakega v svoji sobi s pametnim telefonom …
Ja, trening s pripravo vred ti vzame le nekaj ur, kar je majhen del dneva. Ostali čas pa lahko zapolniš ali s tem, da si sam v sobi in spiš ali pa z druženjem. Sploh ni pomembno, ali je to kartanje, pomembno je, da čas preživljamo skupaj. Potem se ustvari ta povezanost.
Jaka, vi ste nekako že del generacije, ki je bila tudi most med obema mandatoma Matjaža Keka in ko kar nekaj let ni bilo pravega uspeha. Debitirali ste leta 2018 pod Tomažem Kavčičem, kaj vse se je od takrat z vašega vidika spremenilo v reprezentanci? To so bili časi, ko so bile verjetno tudi v luči atmosfere stvari malce drugačne …
Moram priznati, da so bili takrat res drugi časi. Razlika je precejšnja. Ampak vsak posameznik potrebuje čas, da se vklopi in da ugotovi, kako v nekem okolju delujejo stvari. Če sem pošten, se niti ne spomnim več vseh podrobnosti tistega obdobja. Vem predvsem to, da sem imel praktično vedno, ko sem prišel v reprezentanco, drugega ‘cimra’. Res so se stvari hitro menjale. Zadeve takrat niso bile takšne, kot so danes, in ja, saj govoriva o tem, da se hitro opazi, ko neke stvari delujejo oziroma ko ne.
V teh dneh smo v oddaji Pod prečko poslušali selektorja Keka, ki je poudaril, da je skušal biti v dneh po žrebu pogumen v razmišljanju o tem, kaj Slovenijo čaka v Nemčiji, ampak iskreno priznal tudi, da je skupina zares zahtevna. Kje ste bili vi, ko ste izvedeli tekmece? Kako ste spremljali žreb in kakšne so bile vaše prve misli?
Bil sem v avtu, dekle je vozilo, da sem lahko gledal žreb. Seveda je skupina težka, tu ni debate, ampak na evropskem prvenstvu so vse skupine težke, lahkih nasprotnikov ni. Je izziv, na katerega moramo biti stoodstotno pripravljeni. Predpogoj pa je, da bomo zdravi. Potem bomo lahko te predstave s kvalifikacij prenesli tudi na Euro in tam nekaj pokazali in dokazali.
V teh dneh smo dobili informacijo o tem, da je bilo prijav navijačev za nakup vstopnic na tekmah Slovenije v Nemčiji več kot 340.000. Kaj vam to pomeni? Bržkone se namreč obeta najbolj množično športno-navijaško gostovanje v zgodovini Slovenije.
Zagotovo je pomembno, da je prvenstvo v Nemčiji, kar je idealno. So pa te številke fantastične. Prepričan sem, da se bodo našle še dodatne vstopnice, ne zgolj teh 10.000 na tekmo. Na stadionu bo ogromno slovenskih zastav in to bo zagotovo poseben občutek tudi na igrišču. Nima smisla izgubljati besed, komaj čakam, da gremo vsi skupaj tja in da uživamo. Da bomo dali vse od sebe, to je tako ali tako jasno, ampak mislim, da je treba v tem tudi malo uživati. To je neka lepa nagrada za vse Slovence, ki smo si jo priborili skozi kvalifikacije.
Začela sva z vami na dogodku “Športnik leta” po katerem so se kot vselej delila mnenja o tem, kdo je zasluženo osvojil kakšno nagrado in kdo ne. Smo pa slišali tudi mnenje komentatorja javne RTV, ki vas je označil kot tretjerazredno nogometno reprezentanco. Kakšen je vaš pogled na to? Se s temi javno izraženimi mnenji kaj obremenjujete? Jih spremljate?
Vsak ima svoje mnenje, vsak ima tudi svoj priljubljen šport. Mislim, da sem sam precej objektiven glede tega, kako stvari stojijo v športu, gospod pa žal ni. Ampak, kot pravim, vsak ima svoje mnenje in svoje preference. Vsak navija, za kogar pač navija. Nič hudega, če misli tako, kajne? Če bi se vsak ukvarjal z mnenjem drugih, ne bi prišli nikamor. Prešteli so glasove in na koncu je rezultat pravičen.
Če zaključiva z vašo prihodnostjo, me zanima, ali bi se glede Jake Bijola, če ne bi bil poškodovan, spet veliko govorilo o tem, da lahko naredi še korak naprej v karieri in prestopi v še večji klub?
Pozimi mislim, da ne. Po Euru bo idealna priložnost za ta korak naprej. Če pride izjemna priložnost, potem nikoli ne veš, ampak zimskega odhoda nisem načrtoval. Tudi v klubu rezultatska situacija ni najboljša in počutim se odgovornega, da s to ekipo proti koncu sezone naredimo nek rezultat. Da si mirno zagotovimo obstanek. Euro pa se zdi kot idealna priložnost, da nato naredim še korak naprej.
Imate kakšne posebne želje pri tem, kakšen bo ta korak? Znotraj Serie A? Veliko se v nogometnih krogih omenja tudi Premier liga …
Realno je angleška liga po organizaciji in kvaliteti korak pred vsemi. Ampak tudi italijanski velikani imajo svoj čar, ki ga vidiš vselej, ko prideš na njihov stadion in začutiš to atmosfero. Trenutno nimam preferenc, enostavno si želim izkoristiti priložnost, ko pride.
