Dobrodošli v sezoni, ko glavna favorita nista ne Maribor in ne Olimpija

FOTO: Uroš Skaza.

Prva liga Telemach je nazaj. In to v velikem slogu. Kakorkoli obrnemo, je vrnitev Alberta Riere spet premešala razmerja moči, predvsem pa poskrbela, da bo dogajanje na in ob slovenskih nogometnih zelenicah izjemno, izjemno zanimivo. Pred vami je napovednik sezone, v katerem ugotavljamo, da v tem tekmovalnem obdobju status prvega favorita za naslov zelo težko pripišemo tradicionalnima favoritoma Olimpiji in Mariboru.

Ko se je v zaključku maja z dvojno krono Albert Riera po nesoglasju z vodstvom kluba poslovil od ljubljanske Olimpije, smo zaprli poglavje sezone 2022/2023 in se počasi začeli pripravljati na to, kar nas čaka v novem tekmovalnem obdobju.

A zdaj, ko smo tik pred začetkom sezone 2023/2024, lansko poglavje spet odpiramo. Drugače namreč enostavno ne gre. Čeprav je obljubil, da se v Slovenijo ne bo vrnil kot trener drugega kluba razen Olimpije, je namreč Španec, ki je v lanski sezoni na vse možne načine razburkal naš nogomet, snedel besedo in postal trener Celja. Za trenutno najbogatejši slovenski klub smo začeli uporabljati vzdevek ‘slovenski Paris Saint Germain’ in zvezdniška zasedba pač potrebuje zvezdniškega trenerja.

S tem kadrom in dvojno okronanim trenerjem so Celjani absolutni favoriti za naslov

Prihod Alberta Riere vsem ostalim tekmecem pošilja jasno sporočilo. Ne zanima nas, kaj si mislite o nas. Ne zanima nas, kako nam zavidate, da imamo finančna sredstva, s katerimi si lahko privoščimo več, kot si lahko privoščite vi. Ne zanima nas, če smo zato postali najbolj osovražena ekipa v Sloveniji. Ne zanima nas, če smo dva dni pred začetkom prvenstva popolnoma v nasprotju z vsakršno nogometno logiko zamenjali trenerja. Letos nas zanima samo to, da bomo državni prvaki.

Glede na to, da zdaj ekipo vodi trener, ki si je lani v velikem slogu pokoril slovenski nogomet in da ima Celje za slovenske razmere zares zvezdniško zasedbo, večinoma sestavljeno iz aktualnih ali nekdanjih reprezentantov oziroma članov idealne enajsterice slovenske prvenstva, enostavno moramo Celje uvrstiti na prvo mesto favoritov za državni naslov.

V času, ko praktično vsi ostali klubi, tudi Maribor in Olimpija, živijo v kruti realnosti slovenskega nogometa, v kateri ni denarja niti za okrepitve srednjega, kaj šele višjega evropskega razreda, se v knežjem mestu cedita med in mleko. Grofje so zlahka zadržali praktično vse najboljše posameznike lanske sezone, odprto ostaja le še vprašanje prihodnosti Charlieja Ikwuemesija, katerega odhod iz zasedbe grofov se spreminja v pravo sago.

Težko sicer razmišljamo o tem, da so z vsemi sredstvi, ki jih imajo na voljo, v Celju doslej ravnali ravno optimalno. V športnem delu kluba so si odgovorni privoščili ogromno napak, kar dokazuje osmo mesto iz predlanske sezone. Tudi menjava trenerja tik pred začetkom sezone, četudi je prišel Albert Riera, je strogo nogometno precej nenavadna. A saj poznamo Machiavellijevo reklo “cilj opravičuje sredstva”. Cilj grofov pa je v tej sezoni en sam. Državni naslov.

Video napovednik pred sezono Prve lige Telemach skozi debato Mitje Vilerja in Jake Kozmelja

Ključna figura nove zgodbe ni obremenjena z Albertom Riero

Glavna konkurenta Celjanov pri lovu na državno krono bosta zadnja dva državna prvaka in večna rivala Maribor ter Olimpija. V Ljubljani bodo dvojno krono branili s trenerjem Joaom Henriquesom, ki je diametralno nasprotje Riere. Portugalec je pragmatičen, že zdaj opažamo, da redko menja adute, na katere stavi, drznemo pa si napovedati tudi, da bo na ta način tudi zavoljo kvalitetnega kadra Olimpije v domačem prvenstvu tudi redko izgubljal.

Zmaji so znova sestavili zasedbo, ki bo zelo verjetno konkurenčna v boju za naslov. Od okrepitev za zdaj izstopa bočni branilec Jorge Silva, v prvi plan se je vrnil Mustafa Nukić, prihod portugalskega trenerja pa je preporodil njegovega rojaka Ruija Pedra. Kader Ljubljančanov je širok in se posledično zdi odporen na dolgo evropsko poletje ter celo morebitno jesen.

Da bodo Olimpija v prvi vrsti tista, ki bo Rieri želela preprečiti zmagoslavje s Celjem, je tako ali tako samoumevno. In za to ima na klopi najboljše možno orožje. Henriques je bolj ali manj neobremenjen s tem, kar se je lani dogajalo v slovenskem nogometu in naj ne bi podlegel vrtincu čustev, ki bo ob pogledu na Španca zajel marsikaterega drugega akterja na naših zelenicah. Denimo Zorana Zeljkovića, Dejana Grabića, Marka Šulerja, da o nogometaših in navijačih Olimpije niti ne govorimo. Bo ravno ta mirnost glavni adut nove Olimpije v boju za ubranitev naslova?

Če se sprosti vijol’čna energija …

Maribor sezono začenja z grenkimi spomini na lansko. Sodeč po enotnih sporočilih iz tabora vijolic bodo ravno minuli neuspehi zanje najboljša motivacija pred novim tekmovalnim obdobjem, ko pa je konkurenca za držani naslov izjemno huda. Da se v mestu ob Dravi pred sezono ni dovoljeno pogovarjati o ničemer drugem kot o boju za prvo mesto, pa je tako ali tako samoumevno.

Damir Krznar NK Maribor nogomet — Foto: Jure Banfi

Z odhodom Žana Vipotnika in Marka Tolića je v napadu zazevala velika luknja, ki jo bo trener Damir Krznar krpal tudi s spremembo sistema, v katerem ni več klasične “desetke”. V konici napada je breme zadetkov za zdaj prevzel nase predvsem Arnel Jakupović, za šampionske ambicije vijolic bo ključno, da čim prej strelski ritem ujameta Marko Kolar in Xhuliano Skuka.

Ob poškodovanih veteranih Josipu Iličiću in Hilalu Soudaniju se ne moremo znebiti občutka, da ima Maribor vsaj trenutno premalo kvalitete predvsem za boj s Celjem. Toda vemo, kako je v vijol’čnem mestu, ki se lahko hitro napolni z nogometno energijo. In ravno to bo ključno v letošnji mariborski zgodbi. Če bodo to energijo nogometaši prebudili in nato začutili, potem lahko najtrofejnejši slovenski klub morda znova stopi na tron slovenskega nogometa.

Konkurenti za Evropo ujeti vsak v svoj vrtinec težav

Če smo torej vrh lestvice rezervirali za Celje, Olimpijo in Maribor, potem preostanku prvoligašev čaka samo še boj za četrto mesto. Jasno, to so zgolj napovedi, sezono vsi začenjajo z ničle, a zdi se, da bo omenjeno trojko v tej sezoni težko resno izzval kateri od preostalih konkurentov.

Predvsem zato, ker se Domžale, Mura in Koper ukvarjajo vsak s svojo krizo identitete. Domžalsko poletje je pokvarila blamaža v Evropi, ki je pokazala, da z mlado ekipo nadobudnih talentov v nogometu težko konkuriraš. Ker bosta verjetno korak naprej v karieri kmalu naredila Franko Kovačević in Andrej Đurić bo kvaliteta moštva še dodatno padla in Senijad Ibričić ter sodelavci bodo enostavno morali odreagirati v iskanju vsaj približno enakovrednih zamenjav.

Če želijo biti ravbarji znova konkurenčni v boju za Evropo, potem nujno potrebujejo še nekaj okrepitev. Takšnih z dodano vrednostjo. Trener Simon Rožman jih pričakuje in tudi javno napoveduje. Ter je s svojo žilico za prepoznavanje kvalitete (Kovačević, Durdov, Mudrinski) verjetno tudi aktivno vključen v njihovo iskanje.

Simon Rožman, trener — Foto: Aleš Fevžer

Tudi v Murski Soboti je kadrovska politika tista, ki navijačem daje malo upanja o vrnitvi zlatih časov izpred nekaj sezon. Vse bolj se zdi, da športni del, ki mu vlada Denis Rajbar, in trenerski štab, kjer dirigentsko palico vihti Dejan Grabić, nista na isti valovni dolžini. Če je napovedovala Grabićeva revolucija, kjer bo vse bolj ali manj podrejeno željam trenerja, so v Fazaneriji zdaj zgradili ekipo, ki se na papirju zdi slabša, kot je bila lanska.

Odšla sta Mirlind Daku in Mihael Klepač pa Amar Beganović in upokojeni Gregor Balažic, na izhodnih vratih je tudi Srdžan Kuzmić. Skratka pet nogomet oziroma celo šest nogometašev, ki so bili nedvomno stebri Mure v minuli sezoni. Vrnitev Amadeja Maroše je sicer poteza, ki trka na čustva navijačev, a težko se znebimo občutka, da Prekmurci v novi sezoni ne bodo konkurirali za sam vrh lestvice.

Enako verjetno velja tudi za Koprčane, ki so poleti zamenjali praktično “pol ekipe” in zdaj iščejo karakterne nogometaše, ki jim bo mar za grb edinega preostalega primorskega prvoligaša. Zoran Zeljković je preživel lanskoletni neuspeh šestega mesta in vsaj trener je v kadrovskem cunamiju stalnica, ki daje ekipi stabilnost za nov začetek.

Ker bo kmalu tudi uradno Bonifiki v slovo pomahal Andrej Kotnik, je bolj ali manj jasno, da bosta največje breme pri Kopru na svojih ramenih nosila izkušena Nik Omladič in Maks Barišić. Tu je še nekdaj strelsko izjemno uspešni, a v zadnjem obdobju izgubljeni Nardin Mulahusejnović, skrito orožje kanarčkov pa naj bi bil 19-letni novinec iz Krškega Andraž Ruedl, ki ima kljub mladosti v karieri odigranih že skoraj 40 dvobojev v članski konkurenci. Cilj Koprčanov je sicer po besedah športnega direktorja Ivice Guberca naslov prvaka, a tudi prvi kadrovnik Kopra se zaveda, da je to bolj želja kot realnost. Slednjo najdemo v boju za Evropo.

Samo, da ne končajo v rdeči coni

Potem ko sta se lani od lige poslovila primorska kluba Gorica in Sežana, ju je med elito zamenjal štajerski dvojec. Aluminij in še posebej Rogaška sta pred sezono veliki neznanki, ki pa jima je skupno to, da imata na klopi prekaljena mačka slovenskega nogometa.

Robert Pevnik in Oskar Drobne sta v svoji karieri izkusila marsikaj. Tako na kot ob nogometnih zelenicah. Te izkušnje ob izenačenem boju za obstanek, kakršnega pričakujemo letos, štejejo ogromno. Ne moremo se znebiti občutka, da sta lahko ravno oba trenerja dodana vrednost novincev, ki nikakor ne nameravata Prve lige Telemach zapustiti po eni sami sezoni.

V boju za obstanek nova prvoligaša verjetno računata predvsem na to, da bi se lahko po nekaj letih vzpenjanja zdaj dokončno navzdol obrnila krivulja uspehov NK Bravo. V Spodnji Šiški so bili letos pri sestavljanju ekipe tradicionalno maksimalno zadržani in varčni, a za razliko od prejšnjih sezon Ljubljančani niso uspeli zadržati jedra ekipe.

Odšli so Martin Kramarič, Nemanja Jakšić, Almin Kurtović, Žan Trontelj, Simone Nsana pa posojeni Denis Bušnja, Tamar Svetlin in David Flakus Bosilj. Skratka fantje, ki so imeli v zadnji sezoni absolutno ključno vlogo pri Šiškarjih, ki pa so v določenem delu sezone vseeno zrli v obraz morebitnemu izpadu iz lige. Kako bo letos? Bomo videli, trenerskega začetnika Aleša Arnola nikakor ne čaka lahko delo.

Enako velja za njegovega kolega na klopi Radomelj Oliverja Bogatinova. Slednji se bo po zaušnici Senijadu Ibričiću hladil na prvih štirih tekmah nove sezone, vmes pa željno pričakoval dodatne okrepitve, s katerimi bi bila njegova zasedba še bolj konkurenčna tudi ekipam srednjega ranga.

Mlinarji so lani v drugem delu dokazali, da z njimi ni šale in so v četvercu predvidenih kandidatov v boju za obstanek zagotovo v prednosti pred ostalimi. Toda nova sezona je spet prinesla številne kadrovske spremembe in zanimivo bo videti, v kolikšni meri bodo v Radomljah znali lanskoletno zmagovalno miselnost prenesti v sezono 2023/2024.

In tu se besede končajo. Znova bo na koncu tako ali tako kot vedno povedala zelenica. Zato … Kako že gre tista v legendarnem oglasu za Krvavec? “Jože, mi smo pripravljeni. Požen!”