Lovorika je še daleč in za visoko oviro, a sanje so že izpolnjene

Foto: Profimedia

V modro-črnem delu Milana se po 13 letih veselijo ponovne uvrstitve v finale lige prvakov. Takrat je Inter pod vodstvom Joseja Mourinha na koncu tudi dvignil pokal z znamenitimi ušesi. Zdaj je ekipa Simoneja Inzaghija le še stopničko oddaljena do končne krone, da je vse skupaj še slajše, pa je v polfinalu izločila mestne rivale.

V senci zvezdniškega spektakla med Real Madridom in Manchester Cityjem, ki bo svoj razplet dočakal danes zvečer na Otoku (prva tekma v Španiji se je končala z 1:1), sta se za prvo finalno vstopnico lige prvakov udarila milanska rivala AC Milan in Inter.

A obračun rdeče-črnih in modro-črnih bi kljub največjemu evropskemu uspehu obeh italijanskih velikanov v zadnjih letih težko rekli derbi, saj je Inter pošteno prevladoval na obeh obračunih.

Po zmagi prejšnji teden v vlogi gosta na San Siru (0:2) so bili nerazzuri od Milančanov boljši tudi sinoči. Edini gol, s čimer je potrdil zanesljiv nastop na finalni tekmi 10. junija v Carigradu, je v 74. minuti dosegel Lautaro Martinez.

Za Argentinca je bil to že 25. zadetek v tej sezoni, s čimer je izenačil svojo najbolj učinkovito tekmovalno leto – lansko. “V tej tekmi je bilo zgodovine. Enostavno sem čutil, da se bo tako končalo, kar sem povedal tudi soigralcem v garderobi. Zelo sem srečen, igrati v finalu lige prvakov je izpolnitev sanj. Tega večera se bomo spominjali vse življenje, za njim je veliko trdega dela. A glavno je še pred nami,” je razlagal napadalec Interja.

Decembra se je z argentinsko reprezentanco veselil zmage na svetovnem prvenstvu, zdaj je zelo blizu dvojčka. “Po zmagi v Katarju sem se zavedal, da imam priložnost nastopiti še v finalu lige prvakov. Uspelo mi je. Hvala soigralcem, skupaj rastemo vsak dan. Finala se ne igra, ampak se ga zmaguje, kajne? Dati bomo morali vse od sebe, ne glede na tekmeca,” je dodal.

Že zdaj dosegli veliko

Inter bo v največjem turškem mestu lovil svoj četrti naslov evropskega prvaka. Prva dva je osvojil v dveh letih zapored (1964 in 1965) pod vodstvom Helenia Herrere, zadnjega pa 2010 z Josejem Mourinhem na čelu. Zdaj se želi v ta klub včlaniti še Simone Inzaghi.

“V nekaj tednih bo vse jasno, a že finale je za nas izpolnitev sanj. Ves čas smo verjeli in že zdaj je za nami neverjetno potovanje. Ogromno zadovoljstva je zmagati na tak način, sploh na milanskem derbiju. Tek, agresivnost, osredotočenost in odločnost. To je odločilo. Od januarja smo odigrali štiri tekme z Milanom in zmagali na vseh. Čestitke igralcem,” je razlagal Italijan. Na vprašanje, koga si želi kot finalnega tekmeca, pa je diplomatsko odvrnil: “To sta dve ekipi, ki spadata med najboljše v Evropi. Na prvi tekmi smo lahko videli veliko kakovosti in z zanimanjem si bom pogledal povratni obračun.”

Stefano Pioli in Simone Inzaghi. Foto: Profimedia

Tega niso pričakovali, a zato ne boli nič manj

Veliko manj zadovoljni so bili, pričakovano, v taboru Milana. Trener Stefano Pioli je pred kamere stopil vidno razočaran. “Sem trenutno najbolj razočaran trener na svetu? Ja, temu se težko izognem. Želeli smo si finala, a ga nismo uspeli doseči. Škoda, a tako je šlo. 10 minut prve tekme je bilo odločilne, dva njihova gola sta spremenila vse.”

Zelo realno pa je predstavo sedemkratnih evropskih prvakov ocenil tudi njihov tehnični direktor Paolo Maldini. “Moramo investirati v ekipo, da se bomo lahko borili z najboljšimi. Polfinale je bil nepričakovan, pred začetkom sezone tega ni upal napovedati nihče. A poraz zdaj zato ne boli nič manj. Med nami in Interjem pa prave tekme tokrat ni bilo, razlika je bila prevelika,” je dejal nekdaj odlični branilec, za nekatere kar najboljši vseh časov.