Branko Oblak: “Gospod v kopačkah. Mislil sem, da bo živel 100 let.”

Nogomet 8. Jan 202420:09 2 komentarja
Franz Beckenbauer (11. septemer 1945 - 7. januar 2024).

O Franzu Beckenbauerju, za katerim žaluje ves nogometni svet, smo se pogovarjali z najboljšim slovenskim nogometašem v zgodovini Brankom Oblakom, ki je legendarnega Nemca zelo dobro poznal.

“Res? Nisem vedel …” nam je na začetku pogovora povedal Branko Oblak, ko smo ga poklicali in mu sporočili, kdo je umrl. Za žalostno vest o smrti enega izmed najboljših v zgodovini nogometa je namreč izvedel od nas.

“Žalostno. Škoda ga je,” je z grenkobo v glasu še dodal nekdanji slovenski nogometaš Bayerna Münchna, za katerega je igral med letoma 1977 in 1980.

Franz Beckenbauer, velikan Bayerna in nemškega nogometa

Franz Beckenbauer, rojen leta 1945 v münchenski delavski četrti Giesing, je bil kot otrok navijač Münchna 1860, a je nogometno pot začel pri njegovem takrat še ne tako, danes pa veliko bolj slovitemu mestnemu tekmecu Bayernu. Tudi po njegovi zaslugi.

Sprva je za velikana nemškega in tudi svetovnega nogometa igral kot napadalec, pozneje kot vezist, na koncu pa postal branilec, ki je na novo definiral vlogo libera. Prefinjenega branilca, ki iz zadnje vrste organizira napade svoje ekipe.

V članski ekipi Bayerna je debitiral leta 1964 v drugi ligi in v naslednjih 13 letih v njegovem dresu odigral 582 tekem. Od leta 1968 do konca je bil kapetan največjega nemškega nogometnega kluba. Štirikrat je bil nemški prvak in trikrat, med letoma 1972 in 1974, evropski prvak.

S pokalom za naslov svetovnega prvaka leta 1974. FOTO: Profimedia.

Morda še globljo sled je pustil v reprezentanci. Za Zahodno Nemčijo je med letoma 1965 in 1977 odigral 103 tekme, dosegel je 14 golov. Vrsto let je bil nemški kapetan in z Nemci, s katerimi je na svetovnih prvenstvih še dvakrat igral v polfinalih (leta 1966 je bil podprvak, leta 1970 pa bronast), leta 1974 pred domačimi navijači postal svetovni prvak. Dve leti pred tem je bil z njimi tudi evropski prvak. Leta 1976 je na evropskem prvenstvu izgubil v finalu.

Dvakrat, v letih 1972 in 1976, je prejel tudi zlato žogo.

Leta 1984 se je upokojil kot član New York Cosmos v ZDA in istega leta, brez predhodnih trenerskih izkušenj, postal selektor Nemčije. Leta 1986 jo je popeljal do finala svetovnega prvenstva, štiri leta pozneje pa z njo postal svetovni prvak. Prvi, ki se je naslova svetovnega prvaka veselil najprej kot igralec in potem še trener. Leta 1994 je njegov podvig ponovil pred dnevi preminuli Brazilec Mario Zagallo, leta 2018 pa še Francoz Dider Deschamps.

Pozneje se je Beckenbauer vrnil v Bayern kot trener in z njim leta 1994 postal državni prvak, leta 1996 pa osvojil pokal Uefa. Za tem je bil še njegov predsednik in tudi podpredsednik nemške nogometne zveze.

To je le res ekspresen presek velike nogometne zgodbe človeka, ki je poosebljal nemški nogomet. Kaiser Franz, kot so mu pravili. Cesar, če ste se morda spraševali, kaj v slovenskem jeziku pomeni njegov vzdevek.

Branko Oblak preminulega Nemca hrani v zelo lepem spominu. FOTO: SPS.

Glavni krivec, da je Branko Oblak prišel v Bayern

“Bil je res vrhunski nogometaš. Primerjal bi ga s Pelejem, pa čeprav je bil branilec. Ne samo to, bil je tudi neverjetno karizmatičen nogometaš. Pravi vodja. To je potrdil že kot igralec in še bolj pozneje kot funkcionar,” je Oblak opisal dve leti starejšega Beckenbauerja, s katerim pri Bayernu sicer nikoli nista igrala skupaj. Franz je München zapustil ravno tisto poletje, ko je tja prišel Branko.

“Sem pa velikokrat igral proti njemu, s Schalkejem in z jugoslovansko reprezentanco. Že res, da nisva igrala skupaj, a je imel pri Bayernu, tudi ko ga tam ni bilo več, velik vpliv. On je bil tisti, ki je poskrbel, da sem jaz sploh prišel v Bayern,” se je skoraj pol stoletja v preteklost vrnil Oblak.

“Bil je tudi zelo korekten tip človeka, pravi gospod. Redko vidiš takega športnika, kot je bil on. Nikoli ni tolkel po mizi. Vedno je vse delal iz ozadja. Na vse v Nemčiji je imel velik vpliv. Nikoli ni želel neke funkcije, a je vlekel vse niti iz ozadja, tudi takrat, ko sem bil v klubu jaz. Njega se je vprašalo vse,” je nadaljeval Oblak.

V Mariboru sta skupaj gledala Samirja Handanovića

“Bila sva prijatelja. Nekajkrat smo se tudi zapili skupaj. Ni bil važič, čeprav bi lahko bil. V Nemčiji je bil izredno spoštovan, a je vedno znal prisluhniti. Nanj imam lepe spomine. O njem vse dobro. Res mi je žal, da je umrl,” je bil čustven nekdanji legendarni nogometaš in tudi selektor slovenske reprezentance.

V Bayernu je bil igralec, kapetan, trener in še predsednik. FOTO: Profimedia.

Z Beckenbauerjem se je nazadnje videl pred 15 leti v Mariboru. “Takrat si je v imenu Bayerna prišel skupaj s Paulom Breitnerjem ogledovati Samirja Handanovića,” se je svojega zadnjega snidenja z Nemcem, za katerim danes žaluje ves nogometni svet, spomnil Oblak, ki velja za najboljšega nogometaša v zgodovini slovenskega nogometa.

“Bil je velika ikona. Vedel sem, da ima težave z zdravjem, a si nisem mislil, da bo umrl. Verjel sem, da bo živel sto let,” je o enem najpomembnejših akterjev nogometne zgodovine povedal za konec.

KARIKATURA: Mario Višković – Viško.

Kakšno je tvoje mnenje o tem?

Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje