Legendarnega nekdanjega hrvaškega nogometnega selektorja Ćira Blaževića smo leta 2021 poklicali, da bi se pred kvalifikacijsko tekmo za nastop na svetovnem prvenstvu v Katarju med Hrvaško in Slovenijo v Splitu pogovarjali o sosedskem nogometnem rivalstvu. Takrat smo na žalost izvedeli tudi to, da je hudo bolan.

Pogovor s Ćirom Blaževićem smo na Sportklubu objavili 5. septembra 2021.

“Nimam več kaj povedati, tudi dogajanja ne poznam, tako da o tem težko govorim. Nisem več zanimiv,” se je, ko ga smo pred torkovo pomembno tekmo kvalifikacij za svetovno prvenstvo 2022 priklicali na telefon, najprej opravičil. Govoril je zelo tiho in počasi.

Ko smo mu pojasnili, da je Ćiro Blažević, “trener vseh trenerjev”, vedno zanimiv, je na obujanje spominov na nepozabne tekme med Hrvaško in Slovenijo pristal.

Le iskrica je bila dovolj, da se je med pogovorom nekajkrat razživel in bil tak, kot ga poznamo. Dobri, stari Ćiro, ki je mojster medijskega šova in v njem uživa. Na žalost pa je na koncu priznal tudi to, da je hudo bolan.

“Dragi prijatelji, Slovenci. Naša ljubezen je brezmejna. Radi me imate in jaz imam rad vas, ampak moram vam sporočiti žalostno vest. Sem zelo, zelo bolan,” je žalostno novico razkril 86-letni legendarni hrvaški trener, ki je spet zbolel za rakom. Močno stiskamo pesti, da ga bo premagal tudi v tretje.

Obračuni Hrvaške in Slovenije so bili vedno zelo zanimivi. V kvalifikacijah za evropsko prvenstvo 1996 in svetovno prvenstvo 1998, ko ste bili selektor Hrvaške, ste Slovenijo trikrat premagali in enkrat remizirali, a vam nikoli ni bilo lahko.
“Ne, naše rivalstvo je bilo takrat res veliko. To je bilo lokalno rivalstvo nogometašev, ki so se rodili v isti državi, zdaj pa igrali en proti drugemu in vsak garali za svojo državo. Sploh ni bilo važno, kdo je bil favorit. Vedno je bilo napeto.

To, kdo ima boljšo ekipo, ni pomenilo veliko. Slovenci so bili vedno velika nogometna uganka, pa čeprav niso imeli velikih imen. Kolektivna, disciplinirana ekipa. Natanko takšna, kot ste že po tradiciji Slovenci.”

Enkrat vas je Slovenija tudi pošteno razjezila. Ko je v Splitu aprila leta 1997 remizirala s 3:3.
“Te tekme se spominjam, seveda se je. Kdo bi pozabil, ko mu tri gole zabije njegov igralec. On je bil nekdanji igralec Dinama. Moj igralec. Pomagaj mi, kako mu je že ime?”

Primož Gliha.

“Da, on. J**** mu mater! To je bila legendarna, dinamična in zelo pomembna tekma za nas, ki nas je skoraj stala uvrstitve na svetovno prvenstvo. Z vami nam nikoli ni bilo lahko. Tudi, ko smo zmagovali, je bilo po tradiciji težko. Zelo dobro se spominjam teh tekem. Vedno je bilo napeto. Nikoli nisi vedel, kaj se bo zgodilo. Vedno ste bili ‘zajeban’, a pošten narod. Zato vas imam tako rad.”

Tekme Ćira proti Sloveniji:

11. oktober 1997 (kvalifikacije za SP 1998):
Slovenija – Hrvaška 1:3 (0:2)
Strelci: 0:1 Šuker 10., 0:2 Soldo 40., 0:3 Bokšić 50., 1:3 Zahović 72.

2. april 1997 (kvalifikacije za SP 1998):
Hrvaška – Slovenija 3:3 (2:1)
Strelci: 1:0 Prosinečki 33., 2:0 Boban 43., 2:1 Gliha 45., 3:1 Boban 60., 3:2 Gliha 65., 3:3 Gliha 66.

15. november 1995 (kvalifikacije za EP 1996):
Slovenija – Hrvaška 1:2 (1:1)
Strelci: 1:0 Gliha 36., 1:1 Šuker 40./11m, 1:2 Jurčević 55

26. april 1995 (kvalifikacije za EP 1996)
Hrvaška – Slovenija 2:0 (1:0)
Strelca: 1:0 Prosinečki 15., 2:0 Šuker 90.

Od kje ta ljubezen do Slovenije?
“Zaradi tega, ker vi obožujete mene, jaz pa vas. Leta sem bil tudi zaljubljen v Slovenko. S Ptuja. Na žalost me zdaj v Sloveniji ni bilo že dolgo časa in ne vem, če bom še kdaj prišel. Zelo vas cenim in spoštujem. Vi ste mala Švica.”

Vedno ste lepo govorili tudi o zdajšnjem slovenskem selektorju Matjažu Keku.
“Zato, ker je odličen trener. V hrvaškem nogometu je pustil globoko sled. On je eden najboljših trenerjev, ki so šli skozi hrvaški nogometni prostor. O njem mislim le najboljše. Narediti to, kar je njemu uspevalo na Reki, in tako dolgo trajati, je nekaj neverjetnega. To lahko uspe samo preverjenemu, kakovostnemu trenerju. Slovenija ima svetovnega selektorja.”

Hrvaška pa ima Zlatka Dalića, ki jo je pred tremi leti popeljal do srebrne medalje na svetovnem prvenstvu.
“Odličen, perfekten trener. Zelo sem žalosten, da ga hrvaški novinarji tako kritizirajo. Njihove dlani so še tople od ploskanja izpred treh let, zdaj pa imajo tople dlani, ker ga z njimi klofutajo. ”

Vi ste bili s Hrvaško na svetovnem prvenstvu tretji, Dalić pa drugi. Katera hrvaška nogometna generacija je bila boljša?
“Oni so bili boljši. Bili so drugi, kar je dejstvo. Bili so tam, kjer smo si mi želeli biti, ampak nismo bili. Ne morem pa se znebiti občutka, da sem imel jaz boljše igralce, kot jih je imel Dalić.”

Vi ste imeli Davorja Šukerja, on ima Luko Modrića. 

“Težko ju je primerjati. Golgeterji so zelo redka nogometna bilka. Nogometaši s tako imenovano instinktivno nogometno inteligenco, kot jo je imel Šuker, je težko najti. Občutek za prostor, za čas. To, kar je imel on, je najlepša in najbolj subtilna oblika inteligence.

Zaradi tega je bil najboljši strelec svetovnega prvenstva. Če bi imela zdajšnja Hrvaška njega, bi bila najboljša na svetu. Modrić pa je bil najboljši igralec svetovnega prvenstva in je najboljši hrvaški nogometaš vseh časov.”

Kdo je boljši? Kek ali Dalić?
“Toliko pametnih vprašanj, zdaj si pa izpadel neumen. Zakaj si to naredil? V p**** materino!”

Kakšen razplet na torkovi tekmi med Hrvaško in Slovenijo v Splitu napovedujete?
“Spet neumno vprašanje, pa tako dobro ti je šlo. Izčrpal si se! Pripravi se bolje, ko se pogovarjaš z najboljšim trenerjem na svetu, p**** ti materina!

Vsa čast, sine moj. Dobro me maltretiraš, ampak pravi strokovnjak nikoli ničesar ne napoveduje. Napovedujejo laiki. Kdo lahko v nogometu kaj napove? Tudi, ko igraš proti avtsajderju, ne moreš napovedati, da boš zmagal. Zato pa je ta igra tako čarobna in skrivnostna.”

Za konec še povejte, kaj danes počnete in kako ste?
“Moji dragi Slovenci. Naša ljubezen je brezmejna. Radi me imate in jaz imam rad vas, ampak moram vam sporočiti žalostno vest. Sem zelo, zelo bolan. Pa tudi star sem, imam 86 let.

Če me kmalu ne bo, in verjetno me ne bo, bi to priložnost rad izkoristil, da izkažem ljubezen in pozdravim vse moje prijatelje v Sloveniji.  Sporočam jim, da so lahko ponosni na to, da so Slovenci. Dosegli ste nivo civilizacije, po katerem hrepenimo mi, Hrvati.

Na žalost moram reči tisto katoliško – zbogom. Zbogom, Slovenci moji dragi. Žal mi je. Zelo sem pesimističen.

Pozdravljam tudi tebe. Iz povsem normalnega pogovora si uspel iz mene izvleči vse to. Ljubim te, dete moje. Zbogom.”

Koga vse je treniral Ćiro?

Nazadnje je bil aktiven leta 2015, pred tem pa je vodil Hrvaško, Bosno in Hercegovino, Iran, Švico, Kitajska, Nantes (Francija), PAOK Solun (Grčija), Sion, Lausanne, Grasshoppers, Xamax, Vevey (vsi Švica), Shenhua (Kitajska), Rijeka, Dinamo Zagreb, Hajduk Split, Zagreb, Osijek, Varteks, Zadar (vsi Hrvaška), Mura (Slovenija), Mes Kerman (Iran), Priština (Kosovo), Sloboda Tuzla (BiH).

Preberite še:

• Legendarni Ćiro Blažević pozval k cepljenju