Kaj imata skupnega stadion Stožice in športna dvorana Leona Štuklja v Novem mestu? Oba objekta lahko v tem trenutku gostita športne prireditve s 750 gledalci, takšen je namreč vladni odlok za zajezitev širjenja koronavirusa. Pa je objekt v Ljubljani po kapaciteti približno osemkrat večji od novomeške dvorane in gre za odprto prizorišče, v primerjavi z zaprtim prostorom dolenjske prestolnice, kar naj bi igralo pomembno vlogo pri preprečitvi širjenja okužb oziroma varovanja zdravja. Nerazumljivo in nelogično? Preverimo torej, zakaj je tako.

Odpiramo tabuje: tema, o kateri se v športu premalo govori

Drugi športi

5. Feb 2022 0

Drugi športi

5. Feb 2022 0

“Prisotnost gledalcev na športnih prireditvah je dovoljena zgolj v primeru, da športna prireditev poteka v oz. na športnem objektu, ki razpolaga s fiksnimi sedišči pri čemer mora biti med gledalci eno sedišče prosto. Omejitev števila gledalcev: Število gledalcev je omejeno na 750 pri čemer je potrebno upoštevati omejitev, da mora biti med gledalci eno sedišče prosto v vsako smer.”

Takole se glasi decembrski odlok vladajočih o tem, kako in koliko gledalcev lahko spremlja športne prireditve. Zgornja meja je ne glede na velikost prizorišča postavljena na 750. Težko si pravzaprav razlagamo, kakšen je bil miselni proces oziroma kakšna je bila metodologija določitve točno te številke, zato smo to preverili pri tistih, ki so odlok sprejeli. No, tu pa se zadeva zaplete.

Zelo realen, celo konkreten primer: Imamo torej omejitev 750 gledalcev. Imamo pa tudi stadion Stožice, moderen športni objekt s številnimi vhodi in približno 16.000 sedišči. In imamo dve zelo zanimivi tekmi ljubljanske Olimpije, ki išče priključek k vrhu lestvice – zmaji v Stožicah gostijo Muro in Maribor. In potem imamo precej, precej manjše športne dvorane v Sloveniji, v katerih je bistveno težje spoštovati protikoronske ukrepe, a se lahko v njih ravno tako zbere 750 gledalcev.

Kdo je pravzaprav sploh sprejel odločitev o omejitvi števila udeležencev?

Najprej se z vprašanjem o tem, kako in zakaj je bila sprejeta odločitev, da se število udeležencev na prireditvah omeji na številko 750 in ne na odstotek celotne kapacitete prizorišča, kot je to veljalo v jeseni, obrnemo na vodjo Svetovalne skupine za covid-19 Matejo Logar. Ta nam pojasni, da je odločitev sprejelo pristojno ministrstvo.

Vprašanje torej preusmerimo na dva naslova. Na Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport in na Ministrstvo za zdravje. Iz MIZŠ-ja nam sporočijo, da je to področje, ki ga pokriva Ministrstvo za zdravje. Iz Ministrstva za zdravje pa dobimo odgovor, da so vprašanje naslovili na vodjo Svetovalne skupine dr. Matejo Logar, ki jim je pojasnila, da nam je na to vprašanje že odgovorila.

Torej naj bi nas zadovoljil odgovor, da je odločitev sprejelo pristojno ministrstvo. Ne dobimo pa nobene informacije o tem, kakšna je bila metodologija sprejetja tega odloka in kje je razlog, da se je števec udeležencev ustavil ravno pri številki 750. In tako še naprej zgolj ugibamo. So si pomagali z matematičnimi projekcijami, morda naredili pregled kapacitet športnih in kulturnih objektov v Sloveniji? So preverili povprečno obiskanost različnih dogodkov? Sledijo morda kakšni dobri praksi iz tujine?

Številka 750 je poenotenje športa s kulturo

Sogovornikom pojasnimo, da s skopo razlago ne moremo in ne smemo biti zadovoljni. Na Ministrstvu za zdravje se opravičijo za nastalo zmedo in obljubijo, da bodo zadevo še enkrat preverili pri pristojnih službah. Naposled le dočakamo znova vse prej kot vsebinsko bogat, še manj pa jasen odgovor.

“Številka udeležencev na športnih prireditvah se je poenotila s kulturnimi prireditvami.“

Na dodatno vprašanje, zakaj torej ravno številka 750, dobimo odgovor.

“Želeli smo zagotoviti možnost izvedbe prireditev v Cankarjevem domu.”

Če torej sodimo po domala neverjetno nejasnih odgovorih odločevalcev, je merilo za vse prireditve v Sloveniji Cankarjev dom. Ne glede na to, da seveda v kulturnem središču prestolnice nikoli ni bila organizirana nobena športna prireditev. Kapaciteta Cankarjevega doma je 1500 gledalcev in ker je v veljavi “sedež razmika”, je torej skrivnostna številka 750 vendarle pojasnjena.

Tisti, ki jih je odlok najbolj prizadel, tega odgovora nikoli niso dobili

Raziskovanja nikoli pojasnjene številke 750 smo pravzaprav se lotili iz dveh razlogov. Prvi je nezadovoljstvo navijačev in ljubiteljev športa, ki ne morejo na športne prireditve. Drugi razlog pa je ta, da smo v pogovorih s klubi oziroma športnimi organizacijami, ki so zaradi teh ukrepov finančno precej prizadete, zaznali veliko mero nezadovoljstva, predvsem pa začudenosti nad tem, da je omejitev udeležencev na športnih prireditvah za vse enaka – ne glede na to, s kako velikim športnim objektom razpolagajo.

A objavljene odloke seveda vsi po vrsti upoštevajo. Si pa želijo, da jih pristojni čim prej, ko bo to mogoče z vidika varovanja zdravja, odpravijo oziroma spremenijo.

Ljubljana ostala brez spektakularnega derbija

Po veliki spremembi: kdo krmari slovenski klubski nogomet

Nogomet

15. Jan 2022 9

Nogomet

15. Jan 2022 9

V NK Olimpija Ljubljana so v nedeljo načrtovali spektakularen večni derbi z Mariborom, ki bi zagotovo na tribune stadiona Stožice privabil nekajkrat več navijačev, kot je trenutno dovoljeno število. Že tekma z Muro je bila razprodana, v Ljubljani se je, žal sicer bolj zaradi nenavadnega odloka kot zaradi nogometa, v teh dneh znova iskala karta več.

“Želeli bi si, da bi bila odločitev drugačna. Toda nanjo nismo imeli vpliva, zato svojo pozornost raje posvečamo stvarem, na katere lahko vplivamo. Še največja težava, s katero se soočamo, je nezadovoljstvo navijačev. Zanimanje za obe tekmi, tako z Muro kot z Mariborom, je namreč zelo veliko. Ob tem se želimo vse, ki so ostali brez vstopnic, še dodatno opravičiti. Žal pa, kot rečeno, na odločitev nismo imeli nikakršnega vpliva,” pojasnjujejo v zmajevem gnezdu.

Težave imajo tudi drugi nogometni klubi

Tudi v NK Maribor poudarjajo, da odlok spoštujejo, opozarjajo pa na to, da bodo imeli zaradi tega precej težav. “Upamo, da se bodo do naše prve domače tekme na zadnjo februarsko soboto ukrepi zrahljali in se bodo pravila spremenila. V nasprotnem primeru si, ob želji po zagotovitvi mest za vsaj 2200 ljudi, za kupce sezonskih vstopnic in Viole na navijaški tribuni ter za predstavnike sponzorjev, težko predstavljamo, kako bi tekmo organizirali, tako da bi bili vsaj približno vsi zadovoljni in da si ne bi delali še večje škode za prihodnost.”

Podobno menijo tudi v NK Celje. “Problem postanejo tekme, ki privabijo več gledalcev. Omejitev gledalcev postavljena na 750. V to številko je najprej treba všteti organizirane navijače, nato imetnike sezonskih in polsezonskih vstopnic, pa vstopnice, ki so po pogodbah namenjene sponzorjem kluba. To pomeni, da je že pred začetkom prodaje vstopnic oddana slaba tretjina. To posledično pomeni izpad prihodka za klub. Ker smo v situaciji, ko smo kot klub zaradi novega trenerja, ki ga domače okolje zelo spoštuje, navijačem postali še bolj zanimivi, bo nastala težava zaradi povpraševanja,” nam je zaupal tehnični direktor celjskega prvoligaša Sebastijan Gobec.

NZS apelira na državo, da še enkrat razmisli o logičnosti ukrepa

Klubom je navodila o omejitvi števila udeležencev posredovala Nogometna zveza Slovenije, ki jih je prejela s strani Direktorata za šport. Čeprav reprezentančnih tekem ni, so se morali na NZS z vprašanjem omejitve udeležencev soočiti kot organizator tekmovanja v Prvi ligi Telemach.

“Na pobudo klubov smo morali sprejeti neljubo omejitev, da zaradi omenjenih razmer na tekmah do nadaljnjega ne bo gostujočih navijačev. Gre za salomonsko in nepriljubljeno rešitev, ki pa smo jo na željo klubov sprejeli v izogib enormnih stroškov. Navijači so srce nogometa in nogometašem igranje pred gledalci pomeni največ. Zaradi njihove odsotnosti trpijo vsi – tekmovanje, klub, nogometaš, kot tudi navijač sam,” pojasnjujejo na Nogometni zvezi Slovenije.

“Zagovarjamo razumne ukrepe za zajezitev epidemije, ki že predolgo hromi naš vsakdan, na odgovorne pa apeliramo, da nam z dobro premišljenimi in argumentiranimi ukrepi pomagajo, da izvajamo naše poslanstvo tudi v teh težkih časih.”

Na KZS imajo največ težav s približevanjem košarke navijačem in sponzorskimi aktivacijami

Košarkarsko reprezentanco v zaključku meseca februarja v Kopru čaka kvalifikacijska tekma za nastop na svetovnem prvenstvu. Omejitev v dvorani Bonifika bo očitno še vedno 750 udeležencev, čeprav bi tudi ob veljavnem ukrepu razmaka med stoloma na tribuna lahko namestili 1.500 gledalcev.

“Spoštujemo odloke, ki jih sprejme vlada in so objavljeni v uradnih listih. Skladno z veljavnimi odloki prejemamo tudi pojasnila MIZŠ, s katerimi seznanjamo klube. Predvsem se srečujemo z izzivi, kako košarkarske dogodke približati vsem navijačem ter na samih dogodkih uskladiti obveznosti do sponzorjev in partnerjev Košarkarske zveze Slovenije. Možnosti za razne interakcije z gledalci ter sponzorske aktivacije so namreč razumljivo precej omejene. Tako da se lotevamo projekta po projektu ter seveda upamo in verjamemo, da smo pri tem karseda uspešni,” pojasnjujejo pri Košarkarski zvezi Slovenije.

Čeprav s KZS-ja posredujejo pojasnila ministrstva za izobraževanje, znanost in šport, pa razloga, zakaj velja omejitev 750 gledalcev in ne odstotek kapacitete objekta, v KK Cedevita Olimpija niso prejeli.

“Vsi v klubu verjamemo, da je zdravje na prvem mestu. Je pa dejstvo, da lahko Arena Stožice sprejme več kot 12.000 obiskovalcev, kar pomeni, da bi lahko, v kolikor bi med obiskovalci obveljal prejšnji ukrep – sedež razmika, v dvorano za posamično tekmo sprejeli več kot 6.000 obiskovalcev. Žal nam je, da navijači v tem obdobju ne morejo tako številčno uživati v naših tekmah v živo, sploh ob dejstvu, da se je obiskanost naših domačih tekem v tej sezoni povečevala praktično iz tekme v tekmo. A ponavljamo, zdravje je na prvem mestu in vsi skupaj si želimo, da bo pandemije koronavirusa kmalu konec,” so nam odgovorili pri Cedeviti Olimpiji.

V RK Celje ne razumejo, zakaj je določena absolutna številka

Odloke bodo seveda spoštovali tudi v Rokometnem klubu Celje, kjer se zaradi tekmovalnega premora v zadnjem obdobju sicer niso soočili s trenutno perečo situacijo, se pa bodo z njo ukvarjali v naslednjih tednih.

“Odlok bomo seveda spoštovali, da bi pa dobili kakšna dodatna pojasnila, zakaj takšna omejitev, nimamo podatka. Glede na to, da ne poznamo vzroka za takšno omejitev oziroma razloga, zakaj je prišlo do te odločitve, je težko soditi o njeni ustreznosti in primernosti. Gotovo pa se samo po sebi poraja vprašanje, zakaj je postavljena absolutna številka, ne pa denimo odstotek glede na kapaciteto prizorišč, kar pa je znova vprašanje za zdravstveno stroko,” razmišljajo v taboru Celjanov.

“Problem imamo predvsem tisti, ki imamo tudi večje število imetnikov sezonskih vstopnic, ki pa seveda ne pridejo na vsako tekmo. A ker tega ne vemo vnaprej, je omejevanje zelo težko, saj bi lahko zaradi polne kapacitete vstop zavrnili komu, ki je lastnik plačane sezonske vstopnice,” ugotavljajo v celjskem rokometnem klubu, a poudarjajo, da bodo seveda upoštevali vsa navodila zdravstvene stroke in da strogo sledijo njihovim priporočilom.

Tudi hokejska rivala poudarjata, da je ukrep nesorazmeren

“V HK SŽ Olimpija se zavedamo resnosti situacije v zvezi s pandemijo z novim koronavirusom v Sloveniji in po svetu. V obdobju zadnjih dveh let (obdobje pandemije) smo dosledno upoštevali  vse ukrepe, ki so bili in so v veljavi v Republiki Sloveniji. Prav tako smo upoštevali ukrepe držav, ki so sestavni del mednarodne lige, v kateri tekmujemo. Zaupamo stroki in verjamemo, da bodo sprejeti ukrepi omejili in na koncu premagali ta zahrbten virus,” poudarja predsednik Ljubljančanov Miha Butara.

“Strinjamo pa se, da je ukrep nesorazmeren. Verjetno bi bilo bolj smiselno ukrepe vezati na odstotek kapacitete, na zagotavljanje varne razdalje ali pogoja za vstop v dvorano. Dejstvo pa je, da imajo različne države različno stroge ukrepe. Nekateri imajo pogoj PC+, drugi PCT in upoštevanje razdalje, nekateri nimajo dovoljenih gledalcev, nekateri pa za vstop na športni dogodek potrebujejo “sveži” negativen hitri test. Glavni izziv korona krize je finančni. Izpad prihodkov iz naslova prodanih kart, hrane, pijače in prodaje navijaških artiklov je močno prizadel tako naš klub kot tudi ostale,” razmišljajo v hokejski Olimpiji.

Tudi njihovi rivali z Jesenic še zdaleč niso navdušeni nad trenutno situacijo. “Trenutna odločitev ni logična in povzroča klubom dodatne težave ter izpad prihodka. Nikakor ne moremo preko dejstva, da ljudje ne želijo sedeti pri miru, z masko na obrazu, brez hrane in pijače ves čas dogodka. Prav s takšnimi ukrepi nam je onemogočeno, da pridemo skozi naše delo do lastnih, še kako potrebnih sredstev. Ti ukrepi so vzeli ves čar športnim dogodkom,” poudarjajo v HDD Sij Acroni Jesenice.

Izsledki našega raziskovanja so torej naslednji. Cankarjev dom je edino merilo za izvedbo prireditev v Sloveniji. Torej tudi športnih, čeprav ni športno prizorišče. Klubi in zveze, ki imajo zaradi dolgega korona obdobja tako ali tako precej finančnih izzivov pa še vedno ostajajo brez prepotrebnih sredstev, čeprav imajo na voljo precej večje kapacitete od kulturnega središča prestolnice.

V Sloveniji smo se, kot kaže, nekako vdali v usodo in sledimo navodilom odločevalcem. Vprašanje pa je, ali je to, da držimo roke v žepu in upamo, da bo vse skupaj čim prej mimo, res najboljša strategija dolgoročnega uspeha.