Kakšna Maribor in Olimpija, Celje tekmuje le še z Evropo

Foto: Jure Banfi

Napoved nogometnega klubskega leta 2024, ki bo na slovenskih zelenicah kot kaže obarvano v barve grofov.

Ko razmišljamo o tem, kateri nogometni kolektiv je na domačih najbolj zaznamoval poslavljajoče se leto 2023, je odgovor jasen.

To je bila nedvomno ljubljanska Olimpija, ki je pod vodstvom Alberta Riere osvojila dvojno domačo krono, se nato pod taktirko Joaa Henriquesa prvič v svoji zgodovini uvrstila v skupinski del evropskih tekmovanj in z Zoranom Zeljkovićem vknjižila tudi prvi dve zmagi evropske jeseni.

Leto 2023 je bilo leto ljubljanske Olimpije. Foto: Aleš Fevžer

Nova dominantna sila slovenskega nogometa

A vse kaže na to, da bo zmaje že v novem letu nekdo pošteno zasenčil. In ne, to ne bo njen tradicionalen rival Maribor, ki se vrti v svojem začaranem krogu vzponov in padcev ter z Antejem Šimundžo naprej išče smer stabilnosti, šele nato nogometnih presežkov. Na vrh domačega nogometa pa se je medtem z odločnimi koraki prerinilo Celje, ki na pogon rusko-ukrajinskega kapitala v knežjem mestu gradi nogometni imperij, ki ga tekmeci ne bodo kar tako zrušili.

Ideja o tem, da Celje postane gospodar slovenskega nogometnega prostora, je živa že nekaj sezon oziroma vse odkar so klub prevzeli rusko-ukrajinski poslovneži, na čelu z Valerijem Kolotilom. A kot vsaka dobra ideja je tudi ta potrebovala nekaj neuspešnih poizkusov, ko so v mestu ob Savinji kot za stavo menjali trenerje in celo klubsko filozofijo. Ta je sicer temeljila na mladih slovenskih nogometaših, a grofje se kar niso mogli odločiti, ali želijo graditi piramido vse od kadetske selekcije navzgor ali se popolnoma osredotočiti na prvo ekipo in z njo zavladati nogometni Sloveniji.

Valerij Kolotilo vselej odkrito priznava, da želi biti Celje številka ena slovenskega nogometa. Foto: Uroš Skaza

Okrepitve, okrepitve, okrepitve

Zdaj dvomov o tem, kaj so kot smer svoje prihodnosti izbrali Celjani, ni več. Na stadionu Z’Dežele se gradi za slovenske razmere zvezdniška ekipa, kakršno si je lahko v časih ‘debelih krav’ privoščil zgolj NK Maribor. In z njo desetletje vladal slovenskemu nogometu ter ob tem pisal še zares odmevne evropske uspehe.

In natanko to je zdaj cilj Celja, kjer bo že tako najmočnejšemu kadru v Prvi ligi Telemach dodali še nekaj zelo močnih nogometnih imen. Slovenski reprezentant Žan Karničnik je postal polnopravni član grofov, kmalu se mu bo v dresu s tremi zvezdami na prsih pridružil tudi Aljaž Krefl, na poti v Celje sta Sunday Adetunji in Rolando Aarons, v mesto ob Savinji pa očitno prihajajo tudi Luka Menalo, Andrej Kotnik in Ramazan Orazov.

Nič čudnega, da malce za šalo, malce zares, NK Celje poimenujemo kar slovenski Paris Saint Germain, kajne? Dejstvo je, da finančnim vložkom grofov niti približno ne more slediti nobeden izmed konkurentov, tudi Maribor in Olimpija capljata nekje daleč zadaj.

V Ljudskem vrtu je čas evropskih milijonov pač že daleč pozabljen, Ljubljančani pa sicer imajo podobno kot Celjani tuje vodstvo, a za razliko od Valerija Kolotila in sodelavcev, ki jih res lahko poimenujemo kot investitorje v slovenski nogomet, je nemško vodstvo Olimpije za zdaj zmedena skupnost poslovnežev, ki brez pravega kompasa rešuje stare klubske dolgove in tudi to zimo resnejših investicij v kader očitno ne načrtuje.

nogomet nk celje damir krznar — Damir Krznar bo imel očitno pomladi sladke skrbi pri sestavi svoje udarne enajsterice. Foto: Jure Banfi

Konferečna liga je minimum, želje so precej višje

Polne finančne blagajne Celjanom konkurenca še kako zavida. A s tem se v mestu ob Savinji ne obremenjujejo. Pravzaprav se zdi, da se čedalje manj obremenjujejo z domačimi tekmeci, ki jim bodo rade volje prepustili boj za drugo mesto v državnem prvenstvu, sami pa se bodo obrnili proti mednarodnim izzivom in znova precej jasno izraženi želji, da svoj pečat dodajo tudi v Evropi.

Ekipa zanjo se pregovorno gradi pozimi in natanko to bodo po preverjenem receptu Zlatka Zahovića očitno v začetku leta 2024 naredili Celjani. Jasno, tudi s pogledom proti mesecu maju in osvojitvi državnega naslova ter upravičenju statusa glavnega favorita, ki smo jim ga nedvoumno pripeli že ob začetku sezone Prve lige Telemach. Potem pa se začenja novo poglavje celjske zgodbe, v katerem grofje ne bodo razmišljali samo o tem, da bi se uvrstili v jesensko fazo prenovljenih evropskih tekmovanj, ampak celo o tem, kako igrati na karseda prestižnem nivoju nogometne Evrope.

Liga prvakov se morda danes za slovenske klube sliši kot utopija, a če bo celjski nogometni razvoj šel v smeri, v katero je zdirjal na pogon finančnih mišic, bomo morda iz utopije kmalu prešli v realnost.

NK Celje — Celje v Ligi prvakov? Novoletna želja vodstva grofov je jasna. Foto: Aleš Fevžer

Kje so celjski nogometni navijači?

Ob načrtovanih evropskih presežkih pa se bomo vprašali, ali bo to dovolj velik magnet, da se iz nogometno popolnoma zaspanega Celja ustvari okolje, kjer bo imel tudi najpopularnejši šport na svetu svojo širšo bazo navijačev. Je pač tako, da mesto ob Savinji slovi kot rokometno mesto, v katerem pa precejšen del prebivalstva nogometno simpatizira z Mariborom. V Celju ne manjka niti navijačev Olimpije.

Za sestavo najmočnejše nogometne ekipe v Sloveniji potrebuješ denar, za “prevzgojo” celjske športne javnosti pa predvsem čas. In pa odmevne uspehe, ki pravzaprav morajo biti mednarodni. Dokaz za to je celjski državni naslov v sezoni 2019/2020, ki je bil premalo, da bil zanetil nogometno iskro v mestu ob Savinji. Tudi ob letošnji domači dominaciji tribune stadiona Z’Dežele še vedno precej samevajo.

To lahko spremeni samo Evropa. Za tekmovanje z njo pa nimaš nikoli dovolj močnega kadra. Kar pa pomeni, da je celjska dominacija na slovenski nogometni tržnici šele začetek tistega, kar prihaja.