V Francijo smo poklicali Luko Elsnerja, ki mu je z Le Havrom uspel podvig kariere. Postal je prvak druge nogometne lige in se uvrstil v tamkajšnjo elitno ligo. Uveljavljeni, a še vedno mladi slovenski trener se je razgovoril tudi o drami, ki je nastala tik pred koncem zadnje tekme, na kateri je prišel do velikega uspeha.
“Bilo je kar naporno, saj se je na koncu vleklo do zadnjega momenta. Zadnjega treninga, zadnje tekme. Ostati pod pritiskom toliko časa, vso sezono, 38 tekem, je zahtevno. Na koncu se vprašaš, ali se ti res lahko zgodi, da ostaneš brez vsega. Kar stisne te. Je pa zato zdaj toliko lepše in slajše, ko se vse skupaj sprosti in pride do eksplozije pozitivnih čustev. Ponosa. Zadnjih 48 ur je bilo super. Res smo uživali v slavju kot skupina, ki je zelo povezana in ji je na koncu uspelo, kar si je od samega začetka želela. Lepo je,” nam je v nedeljo – dva dni po odločilni zmagi nad Dijonom – povedal Luka Elsner.
Le Havre, ki slovi po odlični nogometni akademiji, skozi katero so šli zvezdniki, kot so Paul Pogba, Riyad Mahrez, Dimitri Payet in Ibrahim Ba, se v prvo ligo vrača po 14 letih.
Na poti do naslova je pod vodstvom slovenskega trenerja nizal uspehe in številne mejnike. Štiri kroge pred koncem prvenstva je izenačil 68 let star rekord drugoligaškega tekmovanja in neporažen ostal kar 32 tekem v nizu.
Toda prav po tem rekordu, ko je bil čvrsto na prvem mestu, je sledil slabši niz. Najprej poraz v Annecyju z 0:1, potem je doma z 0:2 izgubil še proti Valenciennesu in z 1:1 remiziral proti Bastii. Na koncu je o razpletu odločal zadnji krog.
“Tekmo proti Nancyju smo izgubili slučajno. Če bi odigrali 100 takih tekem, bi jih 95 verjetno zmagali. Po tem porazu nismo delali prevelike drame. Poraz kor poraz. Pomembno je, da smo ostali realni in nismo zganjali panike. Valenciennes je bil pa že malce druga zgodba. Zdi se mi, da smo bili na tej tekmi z glavami že pri slavju, namesto da bi se pripravili na borbo. Igrali smo, kot da bi bili že prvaki, in bili za to kaznovani. Delali smo velike napake, ki so nas stale rezultata. To je bila očitno prava lekcija, saj smo tekmo proti Dijonu odigrali precej bolje in stvari speljali v pravo smer,” je povedal 40-letni Ljubljančan.
Vse je viselo na nitki
Na odločilni tekmi, na kateri je za potrditev preboja v Ligue 1 potreboval vsaj točko, je v petek doma z 1:0 premagal Dijon, a brez zapletov ni šlo. Neučakani navijači Le Havra so globoko v sodnikovem dodatku, v 95. minuti, stekli na igrišče in prekinili tekmo, ki se je nadaljevala šele čez 20 minut. Ob tem je na igrišče zdrvel tudi Elsner in jih besno usmerjal nazaj na tribune. Posnetek njegovega početja, ki je zaokrožil po spletu, je postal hit.
“Znorel sem, jasno. Enajst mesecev delaš s celotno ekipo, s klubom. Trudiš se, da spelješ stvar, potem pa se lahko zaradi takšnih dogodkov vse obrne na glavo. Če bi, na primer, navijač udaril koga od igralcev, potem kdo ve, kaj bi sledilo. Ne razumem tega, da niso mogli počakati še 15 sekund. To mi je bilo nepredstavljivo, zato sem zavihal rokave in pomagal, da smo te ljudi spravili z igrišča. Da smo lahko odigrali še 30 sekund,” je opisal dogajanje.
“Takrat je vse viselo na nitki. Ne vem, če bi preživel, če bi se nam zgodilo, da bi zaradi česa takega ostali brez naslova in lovorike. Nisem pa norel le jaz. Mene je ujela kamera, ampak živce je izgubljal tudi naš športni direktor Mathieu Bodmer. Tudi on je metal navijače z igrišča. To so preveč pomembne stvari, da bi jih prepustil naključju. Če bi se zgodba ponovila, bi enako ravnal še enkrat,” je še povedal nekdanji trener Domžal in Olimpije, ki je bil ob koncu sezone imenovan za najboljšega trenerja v drugi francoski ligi.
Norenje Luke Elsnerja ob prekinitvi petkove tekme:
Poleti se zagotovo ne bo selil
K sreči se je izšlo dobro. Tekma se je nadaljevala, Le Havre je zmagal z 1:0 in se kot prvak uvrstil v prvo ligo, v kateri se bo v naslednji sezoni družil s PSG, Marseillom, Lillom … Sledila je velika proslava, ki v Le Havru traja že nekaj dni.
“Malce pozno smo šli spat, potem pa sem bil že zjutraj, ob pol desetih, gost televizijske oddaje, kar mi morda v tem trenutku niti ni bilo najbolj po godu, ampak … Pozneje smo se na odprti strehi avtobusa peljali skozi mesto med množicami navijačev. Lepo je bilo občutiti, da je mesto spet dobilo nogometno dušo. Da ima nogomet spet velik pomen. Zelo smo ponosni, da smo kot ekipa to naredili. Sledil je še sprejem pred mestno hišo. Bilo je lepo. Prelepi, enkratni trenutki, ki jih nikoli ne bom pozabil. Toliko bolj, ker sem v njih užival v družbi pravih ljudi,” je bil vesel Elsner, ki je s sijajnimi uspehi seveda opozoril nase.
Morda celo do te mere, da je na njegov naslov prišla kakšna mamljiva ponudba in Le Havre utegne zapustiti?
“Ne, takšnega scenarija ni,” je navijače s kratkim, a zelo jasnim odgovorom pomiril Elsner, ki se mu je pogodba z Le Havrom ob uvrstitvi v prvo ligo avtomatično podaljšala. Zdaj je z njim vezan do konca sezone 2024/25.
Toda še pred tem se bo pozabaval s sezono 2023/24, v kateri se bo vrnil v francosko prvo ligo, v kateri je kot trener že bil. V sezoni 2019/20, ki jo je prekinila pandemija koronavirusa, je z Amiensom izpadel v drugo ligo. Seveda pričakuje, da bo tokrat drugače.
Nagovor Luke Elsnerja v mestni hiši ob proslavi uspeha:
Le Havre bo verjetno prišel v Slovenijo
“V ozadju se v klubu že pripravljamo na novo sezono, vsaj kar se sestave ekipe tiče. Na to, da prehajamo na višjo raven. Imamo srečo, da ima naš športni direktor dolgoletne izkušnje z igranjem v prvi ligi in ve, kaj ta prinaša. Izkusil sem jo kot trener Amiensa tudi sam. Dobro se zavedamo, kakšne so zahteve prve lige in kako moramo oblikovati ekipo, da bomo konkurenčni,” je povedal in dodal, da zaradi dela dopusta še ne bo začel.
“Še dva tedna bom v klubu, čaka me kar nekaj sestankov s potencialnimi igralci, pa tudi nekaj organizacijskih stvari v klubu. Potem bom 14. junija odšel na dopust, vrnil pa se bom kak teden pred začetkom priprav. Ekipa se bo zbrala 4. julija. Obstaja velika možnost, da se bomo na novo sezono pripravljali v Sloveniji,” je za konec razkril vnuk Branka Elsnerja, ki ga radi označujemo za očeta slovenskega nogometa, in sin Marka Elsnerja, enega najboljših nogometašev, kar smo jih imeli.
Oba sta, žal, pokojna, a bi bila ob zadnjih Lukovih uspehih zagotovo zelo ponosna. Nogometna dinastija Elsner je dobila zelo dostojnega naslednika.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje