Luka Elsner: V Slovenijo se bom zagotovo še vrnil

Luka Elsner; FOTO: Profimedia.

Trenutno sicer nima delodajalca, a se na to pospešeno pripravlja ter računa, da bo že ta mesec dosegel dogovor z novim okoljem. Zanima ga vse, kar je dokazal tudi v ekskluzivnem pogovoru za Sportklub. Luka Elsner bo v Sloveniji vedno vroče ime, pa če se ga bo povezovalo s klubi, ali pa morda celo člansko reprezentanco. A kot pravi, za to še ni primeren čas.

Luka Elsner si je kot trener v Sloveniji naredil ime takrat, ko je vodil Domžale.

Pot ga je vodila k ljubljanski Olimpiji, potem pa je začel zasledovati udejstvovanje v tujini. Najprej kratka epizoda na Cipru pri Pafosu, izjemen dosežek z belgijskim St. Gilloisem, ki ga je pripeljal v prvo ligo, kasneje pa še dve relativno uspešni kampanji v Franciji, najprej pri Le Havru in nazadnje pri Reimsu.

Kot nekdo, ki tekoče obvlada francosko in angleško ter je že večkrat dokazal, da ga ni strah velikih izzivov, je jasno zanimiv številnim klubom v Franciji, Belgiji, pa tudi drugod. Strokovnjaka iz legendarne slovenske nogometne rodbine smo povprašali, kakšni so njegovi naslednji koraki.

Luka, pozdravljeni, kje smo vas zmotili?

Ravno pred nogometom sem.

V Franciji ste opravljali dober posel. Imate morda že kaj nagledano, je morda kakšen resen interesent stopil v stik z vami in vas angažiral?

Trenutno, razen nekih povsem neformalnih pogovorov in mojega spremljanja dogajanja, se ni odvijalo še nič konkretnega. Sicer je bilo iz Belgije takoj po tem, ko sem odšel iz Reimsa. Za to se potem nisem odločil …

Gent?

Ne, ta izbor niti ni prišel do konkretnih stikov. Neki drugi klubi iz spodnjega dela razpredelnice v prvi ligi. Tedaj se mi to ni zdela dobra izbira. Ni konkretnih zadev, o katerih bi lahko zdaj govoril.

Torej ni nekaj takšnega, da bi lahko govorili “Elsner je na pragu nekega kluba”.

Ne, nikakor. Nismo še tam.

Predvidevamo pa vseeno, da vas zanima francosko govoreči rajon, torej predvsem valonska Belgija in Francija?

Morda, nisem pa nikakor zaprt za preostale opcije oziroma države. Morda je pa nastopil trenutek, da se ozrem tudi drugam. Glede na to, da se z jeziki dobro znajdem, mi ni noben nogometni trg zaprt. Res pa je, da so v teh dveh državah najbolj …

Pognale “korenine”?

No, seveda, pa tudi z mojim delom so tam najbolj seznanjeni in vedo, kaj ponujam, česa sem spodoben. Tam je dejansko najbolj realno, da bi se kaj lahko začelo dogajati.

Realno je tudi tak del sezone, da trg miruje. Ekipe končujejo prvenstva, trenerje se išče med zimskim premorom ali pa poleti. Nova služba je zato torej opcija šele junija, mar ne?

V maju se največ zgodi, ker par krogov pred koncem prvenstva ne menjaš trenerja, pa četudi se boriš za obstanek. Nima smisla. Veliko klubov je še negotovih glede položaja na lestvici, se pa čuti, da se je zdaj začelo veliko dogajati v smislu premikov v klubih. Pričakujem, da se bodo zame stvari v naslednjih tednih veliko bolj intenzivno začele dogajati in bom vedel kaj več.

Sicer zgolj ugibamo. ampak nek trener, ki gre v Belgijo, je tam uspešen, pa potem celo v ligue 1 in tam blesti … ga potem vrnitev v Slovenijo ne zanima ravno več. Ali pač?

Težko je reči, kdaj. Nekoč se zagotovo spet vidim v Sloveniji, če bo le možno. V zdajšnjem obdobju, torej v teh letih, ko sem na vrhuncu, bi rad čim več opravil v najmočnejših ligah, ampak mislim, da v prihodnosti – čez neko določeno količino let – bi se v krajšem obdobju vsekakor rad še preizkusil v Sloveniji. Zdaj bom star 43 let. Mislim, da imam še kaj pokazati izven naših meja.

Rekli ste, da jezik ni prepreka, kar nekako pomeni, da ste kandidat za vseh pet najmočnejših evropskih nogometnih lig. Kaj vam predstavlja največji izziv za naslednjih dvajset let? Se strinjate s tezo, da kot igralec ali trener v karieri nisi naredil prav veliko, če ne okusiš ostrine tekmovanja v premier ligi?

Seveda je premier liga največji izziv, je pa to tako težko dosegljivo, da se mi zdi načrtovanje te izkušnje malce pretirano. To je želja vsakega nogometaša in trenerja, tja pa vodi zelo malo mest. Že championship bi bil velik izziv, ker je tolikšno število srečanj- Že sama izkušnja igranja več kot 40 tekem v eni sezoni je samo po sebi doživetje. Napetost, intenzivnost igranja na praktično tri dni … drugače pa tudi Italija in Španija sta mi zanimivi. Realno sem odprt za vse možnosti, poleti smo oddelali 14 dni priprav na Japonskem, kar je na meni pustilo odličen vtis. Tudi to bi me privlačilo! Nekaj naših ljudi je tam že delovalo, moj stari oče (op. a.: Branko Elsner) in dr. Zdenko Verdenik. Nobenih vrat si ne zapiram.

Kaj bi vam predstavljalo sanjsko službo … je to klop Liverpoola, Manchester Uniteda, Real Madrida?

Ne. To bi pa – čisto povsem iskreno – predstavljalo treniranje Nice, kjer sem preživel dvajset let svojega življenja. To so moje sanje in zelo težko dosegljiv cilj. Bomo videli, nekaj let še imam (smeh). Se pa morate zavedati, da je to ekstremno težka služba, sploh v teh konkurenčnih ligah, da se ne smeš preveč zaletavati.

Obdelala sva klube, kaj pa reprezentanca? Imamo svetovno prvenstvo, ko je nanj uvrščenih kar 46 izbranih vrst. Veliko držav je začutilo svojo priložnost, kar nekaj zastav bomo sploh prvič videli zavihrati na največjem športnem dogodku na planetu. So morda z vami v stik stopili ljudje iz kakšne nogometne zveze in vas želeli ustoličiti kot novega selektorja? In še to: vas morda nekoč zanima tudi stolček slovenske izbrane vrste?

Za zdaj se nihče še ni oglasil. To je zelo specifična služba, drugačna od klubskega posla. Zagotovo je to lahko ena krasna izkušnja, ker je vpetih veliko strasti, sem pa mnenja, da moraš imeti za takšne sorte službo vseeno neko daljšo trenersko kilometrino, se v različnih ligah preizkušati več let, da za to dozoriš in zame ta trenutek še ni na obzorju. Tudi občutek imam, da mi zaenkrat klubski nogomet precej bolj ustreza, imam vendarle lahko vsakodnevni vpliv, vsak dan moraš sprejemati odločitve. To mi bolj ustreza.

Na začetku pogovora ste rekli, da imate nogomet. Ste imeli v mislih rekreacijo?

Ne, ne. Ogledal si bom tekmo, pred televizijo sem.

Aha, domača naloga, torej (smeh).

Da, težko se je od tega “odklopiti”. Delno naloga, delno pa osebni interes, kaj se dogaja.

Način življenja.

Tako nekako. Pred pogovorom sem si ogledal tekmo Prve lige Telemach Primorje proti Domžalam, zdaj je na vrsti srečanje francoske lige.