Tako, karte so na mizi, aduti jasni, pred nami pa trenutki nogometne zgodovine, ki bodo nekatere z zlatimi, druge pa s temnimi črkami zapisali v almanahe najpopularnejšega športa na svetu. V Katarju se začenjajo izločilni boji, ko popravnega izpita več ni in je lahko vsaka napaka usodna. Favoriti so jasni in čeprav je bila Messijeva Argentina po uvodnem porazu s Savdsko Arabijo v hipu izbrisana iz seznama tistih, ki imajo realne možnosti za vzpon na svetovni nogometni prestol, se pred gavči odpira prosta pot do samega zaključka letošnjega turnirja.

Sobota, 3. december, 16.00

Nizozemska – Združene države Amerike

Drugi del mundiala odpirata reprezentanci Nizozemske in ZDA. “Oranje” so popolnoma v skladu s pričakovanji osvojile prvo mesto v skupini A, kjer je popolnoma pogorel domačin Katar. A varovanci Luisa Van Gaala niso navdušili do te mere, da bi jih uvrščali med favorite za končno zmago. So se pa nesporno izognili blamaži, s kakršno se te dni soočajo njihovi pred turnirjem zelo glasni sosedje Belgijci. V Codyju Gakpoju imajo tulipani nogometaša z dodano vrednostjo v napadu, z Virgilom van Dijkom pa poveljnika čvrste obrambe, ki je doslej na turnirju prejela en sam zadetek. V tekmo z Američani Nizozemska nesporno vstopa s statusom favorita.

Američani so edina reprezentanca gostiteljica turnirja 2026, ki se je prebila v izločilne boje. Že v mestih zelo nadležni ptiči na vejah čivkajo, da je to generacija, ki je sestavljena in vzgojena za domači turnir čez štiri leta. A Christian Pulišić in soigralci imajo že na tem turnirju resne ambicije po tem, da se s kakšnim bolj odmevnim dosežkom zapišejo na svetovni nogometni zemljevid, kot je izločitev Irana in Walesa. In zasedba ZDA je v resnici takšna, da lahko zmeša štrene kakšnim favoritom. Recimo Nizozemcem. Zanimivo bo videti predvsem, kako se bo znašel za zdaj impresivni motor Američanov na sredini igrišča Tyler Adams, ko se bo na tem delu terena kosal z generacijskim talentom po imenu Frenkie de Jong.

Sobota, 3. december, 20.00

Argentina – Avstralija

Argentinci so eden izmed najbolj vernih narodov na svetu in prepričani smo lahko, da se ta od nogometa obnoreli narod iskreno zahvaljuje tistemu tam zgoraj, da je njihovi reprezentanci pogledal skozi veliko okno in pripravil razpored, ob katerem se ne moremo izogniti občutku, da bomo gavče gledali v polfinalu. Tudi zato, ker so se kritike po blamaži proti Savdski Arabiji spremenile v razmisleke o tem, da je tista tekma še bolj zedinila reprezentanco in Argentince prisilila v to, da se začnejo obnašati kot šampioni. Ohrabrene ob znova sijajnemu Lionelu Messiju modro-bele zdaj čakajo Avstralci, realno pa že pogledujejo proti četrtfinalu, ko niti nizozemski niti ameriški izziv ne bo ovira, ki bi se ga Argentinci ravno na smrt bali.

Avstralci, oprostite, če smo vas že vnaprej odpisali, a pravzaprav je zelo malo tistih, ki v prihajajočem dvoboju z Argentinci ne bi pričakovali Dancev. A trdoživi kenguruji so po zanesljivem porazu proti Francozom najprej presenetili Tunizijo, nato pa dobesedno šokirali eno izmed najbolj standardno kvalitetnih evropskih reprezentanc zadnjega obdobja in si priigrali “zmenek” z Lionelom Messijem. Pri kengurujih je te dni nacionalni junak strelec obeh zadetkov na mundialu Matthew Leckie, a težko je verjeti, da bo napadalec, ki je v Evropi še največ golov dosegel v 2. Bundesligi za Ingolstadt, danes rešetal tudi mrežo ene najmočnejših reprezentanc sveta. Bolj verjeten je scenarij, po katerem bodo Avstralci dvoboj z Argentinci končali tako, kot so tistega s Francozi – brez izstreljenega naboja.

Nedelja, 4. december, 16.00

Francija – Poljska

Francozi so navkljub porazu proti Tuniziji, ko tekma z njihovega vidika ni odločala o ničemer, dokazali, da so z razlogom med glavnimi favoriti turnirja. Je pa po drugi strani res, da tiste prave tekme za branilce naslova šele prihajajo. Galski petelini imajo tudi letos izjemno kvalitetno zasedbo, ki je ob razigrani navezi Mbappe-Dembele-Giroud sposobna vselej doseči zadetek več od nasprotnika. Še posebej Olivier Giroud je znova dokazal, da gre za izjemnega golgeterja in Francozom se odsotnost Karima “zlate žoge” Benzemaja praktično ne pozna. Francozi poleg Brazilcev ostajajo prvi favoriti za osvojitev nogometnega svetega grala.

Zmaga proti Savdski Arabiji in neprepričljiva predstava ter remi z Mehičani sta bila za Poljake dovolj, da so se rdeče-beli uvrstili v izločilne boje. Z izjemo fenomenalnega Wojciecha Szczesnyja je poljska reprezentanca na tem turnirju precej razočarala, Robert Lewandowski je sicer dosegel svoj prvi gol na svetovnih prvenstvih, a zapravil enajstmetrovko proti Mehiki, ki je njegovi reprezentanci močno otežila pot v izločilne boje. Glede na videno so Poljaki po kvaliteti relativno skromna reprezentanca, dodano vrednost zna tu in tam ustvariti le še Piotr Zielinski, a z naskokom manjkrat, kot to letos sijajno počne pri Napoliju. Če potegnemo črto – Poljaki potrebujejo nesluteno prebujenje in renesanso, če želijo vsaj parirati, kaj šele izločiti aktualne svetovne prvake.

Nedelja, 4. december, 20.00

Anglija – Senegal

Pravzaprav se napev “it is coming home” v teh dneh presenetljivo malokrat zavrti po spletnih družbenih omrežjih. Sploh glede na to, da so se Angleži zelo zanesljivo uvrstili v izločilne boje, kar bi v nekih drugih okoliščinah v domovini sprožilo pravo nogometno evforijo. Zakaj je ni? Ker v angleški nogometni javnosti že od poraza v finalu Eura 2020 vlada skeptičnost do sposobnosti Garetha Southgateja in njegovih fantov, ki so se v zadnjem ciklusu Lige narodov klavrno poslovili od evropske nogometne elite. A tekma s Senegalom je kot nalašč, da se v deželo treh levov znova naseli nogometna mrzlica. V primeru uspeha proti Afričanom so namreč Angleži že med osmimi najboljšimi reprezentancami sveta in če bodo tam, bodo apetiti te izjemno nogometne nacije znova narasli. Vprašanje le, če jih je ta generacija v resnici sposobna zadovoljiti.

Če je bil po dveh krogih najlepše presenečenje turnirja Ekvador, je to z zmago proti Južnoameričanom v zadnjem krogu skupinskega dela postal Senegal. No, potem pa so prišli še Avstralija, Maroko, Japonska in Južna Koreja. A v vsakem primeru so afriški prvaki dokazali, da zmorejo in znajo tudi brez absolutno prvega zvezdnika Sadia Maneja, saj ga je v napadu levov iz Terange fantastično nadomestil Ismaila Sarr, ki ga je prej omenjeni zvezdnik Bayerna v času, ko je Sarr prišel k Watfordu, Mane pa je igral za Liverpool, vzel pod svoje mentorstvo. Če Sarrju dodamo še Kalidouja Koulibalyja in Edouarda Mendyja, potem ima Senegal vsekakor reprezentanco, ki jo morajo tudi Angleži vzeti še kako resno, sicer se jim kaj lahko zgodi, da bodo za njihove želje in pričakovanja mnogo prezgodaj sedli na letalo proti Londonu.

Ponedeljek, 5. december, 16.00

Japonska – Hrvaška

Kamikaze iz dežele vzhajajočega sonca so se znova izkazale kot ubijalec velikanov. Ni prav veliko junakov, ki bi napovedali, da bodo vselej fanatično motivirani Japonci premagali tako Nemce kot tudi Špance in v skupini, v kateri so vsi opozarjali samo na spektakularen dvoboj za prvo mesto med elfom in furijo, to isto prvo mesto odnesli sami. Deloma gre to sicer tudi na račun španske preračunljivosti, a vseeno so Japonci lepo presenečenje turnirja. Od svojega načina igre azijski velikani tudi v osmini finala ne bodo odstopali. Znova lahko pričakujemo tekmo, kjer žoge ne bodo imeli kaj prida v svoji posesti, a ko jo bodo dobili, bodo s kratkimi hitrimi koraki množično stekli v napadalno akcijo. Prav zares v stilu animiranih filmov kapetana Tsubase, ki jih pri nas bolje poznamo kot Rudijevo moštvo.

Na Hrvaškem se nihče ne ukvarja z Japonci. Po uspehu proti Belgiji, kar je točka za napredovanje nesporno bila, ob nepričakovano ugodnem razpletu skupine F zdaj “vatreni” že pogledujejo proti četrtfinalnemu spektaklu z Brazilci. Tako pač je pri naših južnih sosedih, ko jih zajame evforija, potem je zmaga proti reprezentanci, kakršna je Japonska, že vnaprej vpisana. Če pa je ne bo. Uh, potem bo to katastrofa epskih razsežnosti. Hrvaška javnost se v teh dneh ukvarja predvsem s hvalospevi novega “ministra za obrambo”, “novega zlatega dečka” in “obrambnega Luke Modrića” Joška Gvardiola, ki pa bi lahko imel proti azijskim tekmecem več dela, kot pričakujejo naši evforični sosedi. Čeprav je Hrvaška favorit, Japoncev ne gre vnaprej odpisati.

Ponedeljek, 5. december, 20:00

Brazilija – Južna Koreja

Zadnji dan predtekmovanja z vidika Brazilcev ni odločal več o ničemer, a je bil zanje tako zelo pomemben. Karioke so vsekakor bolj zadovoljne, da jih v osmini finala čakajo Korejci, kot da bi se morali 90 in še nekaj minut “mlatiti” s proti Brazilcem vselej maksimalno motiviranim Urugvajcem. Najuspešnejša reprezentanca v zgodovini svetovnih prvenstev letos zares deluje kot ekipa, ki lahko gre do konca. A tako je pravzaprav na vsakem turnirju, pa južnoameriška velesila že dvaindvajset let ni bila šampion sveta. Ta generacija želi to spremeniti, četudi v zraku še vedno visi negotova usoda prvega zvezdnika Neymarja. Vsekakor naj bi bila tekma s Korejo za Brazilijo samo “trening” pred najpomembnejšimi tekmami turnirja.

Oh, kako zelo radi imamo nogomet. Tudi zaradi razpleta, kakršnega smo dočakali včeraj, ko je Južna Koreja z zmago proti Portugalski skozi šivankino uho oziroma en urugvajski zadetek premalo našla pot v izločilne boje. Azijci so morda celo že kupili vozovnice proti domovini, a bodo morali svoj let še nekoliko prestaviti. Toda bržkone le za nekaj dni, kajti Brazilija bo v dvoboju s tigri resnično izrazit, izrazit favorit. Argentina – Avstralija in Brazilija – Južna Koreja se zdita kot dvoboja, na katerih favoritoma enostavno mora iti vse kot po maslu. No, seveda pa zdaj že zares dobro vemo, kako nepredvidljiv je lahko nogomet …

Torek, 6. december, 16:00

Maroko – Španija

Ljubitelji nogometa imamo vedno radi presenečenja, kakršno je na tem turnirju Maroko. Res se zdi, da ima vsako prvenstvo zgodbo črnega račka, ki čez noč postane labod. V reprezentanci Maroka so bili namreč še nekaj mesecev pred svetovnim prvenstvom vsi skregani med sabo, največji zvezdnik Hakim Ziyech pa je tako ali tako potegnil križ čez sodelovanje v izbrani vrsti. A ko je Vahida Halihodžiča avgusta zamenjal Walid Regragui so se stvari kar naenkrat obrnile na bolje. Ziyech se je vrnil v reprezentanco, ki ob Achrafu Hackimiju, Youssefu En Nesyriju in Noussairju Mazraouiju premore več kvalitete, kot bi jo tej reprezentanci pripisali na prvi pogled. Veste kaj, sploh ne bomo šokirani, če jo reprezentanca iz severa Afrike zagode preračunljivim evropskim “sosedom” Špancem.

Ko se potegne črta pod velikim tekmovanjem, šteje samo rezultat. Način, na katerega si prišel do njega, je bistveno manj, če ne celo nepomemben. Danes so sicer Španci označeni kot nogometni prevaranti, ki so zaradi ugodnejšega žreba namerno izgubili proti Japoncem, a v njihovem položaju bi zelo malo reprezentanc zadeve izpeljalo drugače. Maroko je pač lažje prebavljiv zalogaj kot Hrvaška, čeprav je podatek, da se dandanes “Španci bojijo Hrvatov,” kot je včeraj v studiu nacionalne televizije razmišljal naš nogometni prijatelj Mitja Viler, zares zelo zgovoren. A kakorkoli obrnemo, če se furiji matematika izide in bodo na prvenstvu dosegli odmeven rezultat, bo nanje tudi najslovitejši politik 16. stoletja Niccolo Machiavelli zagotovo ponosen.

Torek, 6. december, 20.00

Portugalska – Švica

Portugalci so na prvih dveh tekmah prikazali zelo solidni predstavi, pa čeprav prvi zvezdnik portugalske izbrane vrste ni blestel. Toda Cristiano Ronaldo še vedno zna zadeti, Portugalci pa imajo še vedno prostor za izboljšave. Zadnja tekma proti Južni Koreji ni pravi pokazatelj forme, saj varovanci Fernanda Santosa niso igrali v polnem tempu. Njegove fante zdaj čaka izziv Švice, ki vsaj na papirju ne bi smela predstavljati prevelike ovire Portugalcem. A počakajmo. Presenečenj na tem turnirju ne manjka.

Švica je na tekmi za biti ali ne biti pokazala izredno zrelo predstavo proti Srbiji. Tudi proti favoriziranim Brazilcem je reprezentanca pokazala svoje kvalitete in le malo je manjkalo, da bi zasedba iz dežele čokolade osvojila prvo mesto v skupini H. Zdaj varovance Murata Yakina čakajo Portugalci, proti katerim vsaj na papirju rdeče-beli nimajo nikakršnih možnosti za napredovanje. A počakajmo, spremljamo namreč turnir, na katerem presenečenja tičijo na vsakem koraku …

Pot do finala: