Pred jutrišnjim zadnjim dnem januarske nogometne tržnice v najboljših petih ligah na svetu smo preverili, kaj se v zimskem prestopnem roku že zgodilo in kaj bi se še lahko. Tako pri nas kot v tujini.
V Angliji, Franciji, Italiji, Nemčiji in Španiji se bo januarski prestopni rok končal jutri. Ne v vseh državah ob isti uri. Najprej v Nemčiji, kjer bodo lahko klubi poslovali do 18. ure. Najpozneje pa v Angliji in Španiji, ob polnoči.
Slovenski prvoligaši bodo lahko trgovali še kar nekaj časa, do 15. februarja, a z zimskim prestopnim rokom še zdaleč ne bodo zaključili kot zadnji. Zastor bo pozneje padel v še kar nekaj državah, najpozneje v ZDA, in sicer 23. aprila.
Nekatere države, med njimi Bolgarija in Švedska, z zimskim prestopnim rokom niso še niti začele. Nekatere so ga že zaključile. Med njimi je tudi v zadnjem letu zelo zanimiva Savdska Arabija.
Po datumih, ki so zapisani v pravilnikih njihovih lig, nogometaši več ne bodo mogli prestopati iz kluba v klub. Moštva se bodo lahko krepila le z nogometaši, ki so brez pogodb.
Kdaj je zimskega prestopnega roka konec po svetu?
Top pet svetovnih lig:
- Nemčija: 1. februar ob 18. uri.
- Italija: 1. februar ob 20. uri.
- Francija: 1. februar ob 23. uri.
- Anglija: 1. februar ob polnoči.
- Španija: 1. februar ob polnoči.
Preostale najbolj zanimive lige:
- 30. januar: Savdska Arabija.
- 31. januar: Ciper, Grčija.
- 1. februar: Belgija, Danska, Nizozemska, Škotska, Wales.
- 2. februar: Portugalska.
- 6. februar: Avstralija, Avstrija, Izrael.
- 8. februar: Azerbajdžan.
- 9. februar: Turčija.
- 11. februar: Severna Makedonija.
- 12. februar: Romunija.
- 14. februar: Madžarska.
- 15. februar: Hrvaška, Slovenija, Švica.
- 16. februar: Srbija.
- 18. februar: Argentina.
- 21. februar: Slovaška.
- 22. februar: Češka, Poljska, Rusija.
- 25. februar: BiH.
- 28. februar: Kitajska.
- 29. februar: Bolgarija.
- 7. marec: Brazilija.
- 12. marec: Ukrajina.
- 27. marec: Japonska.
- 28. marec: Švedska.
- 3. april: Norveška.
- 23. april: ZDA
Kaj se je letos že zgodilo?
Medtem ko smo lani videli kup res astronomskih prestopov, tudi dva od petih najdražjih v zgodovini, je letošnji januar vsaj za zdaj precej miren.
Lanskoletni najdražji prestop je bil odhod Argentinca Enza Fernandeza iz lizbonske Benfice v Chelsea za 121 milijonov evrov. Dozdajšnji rekord letošnjega januarja je 40 milijonov evrov, kolikor je Barcelona odštela brazilskemu Atleticu Paranaenseju za 18-letnega brazilskega napadalca Victorja Roqueja.
Drugi najdražji nogometaš letošnje zime je 23-letni bočni branilec Sacha Boey, ki je v Bayern München iz Galatasarayja prišel za 30 milijonov.
Pet milijonov evrov manj je dal londonski Tottenham za 21-letnega romunskega branilca Raduja Dragusina, ki je pred tem igral za Genoo v italijanski prvi ligi.
Slovenci? Od nogometašev, ki so lani zaigrali za slovensko reprezentanco, je klub zamenjal le en. Izkušeni Jasmin Kurtić se je po krajši romunski epizodi vrnil v Italijo in okrepil tamkajšnjega drugoligaša Südtirol.
Malce bolj pestro je bilo v slovenski ligi, v kateri je klub zamenjal eden njenih najbolj vidnih nogometašev. Maks Barišić je iz Kopra odšel v Maribor ob odškodnini 200 tisoč evrov. Za rekordno odškodnino v višini 1,2 milijona evrov je v ruski Rubin Kazan iz Mure prestopil Dardan Shabanhaxhaj.
Pred letom dni je največji zimski prestop iz slovenske lige uspel Mitji Ileniču, ki je za milijon evrov zapustil Domžale in odšel v New York City, medtem ko je Mura iztržila 700 tisoč evrov za mladega Tia Cipota. Preselil se je v Spezio.
Od slovenskih nogometašev v tujini je bil največji prestop Nika Prelca iz avstrijskega Tirola v Cagliari. Vreden je bil 1,3 milijona evrov.
Najvišji letošnji januarski prestopi:
40.000.000 evrov – Victor Roque (iz Atletico Paranaenseja v Barcelono)
30.000.000 evrov – Sacha Boey (iz Galatasaraya v Bayern München)
25.000.000 evrov – Radu Dragusin (iz Genoe v Tottenham)
24.000.000 evrov – Eljif Elmas (iz Napolija v RB Leipzig)
23.000.000 evrov – Renan Lodi (iz Marseilla v Al-Hilal)
20.000.000 evrov – Gabriel Moscardo (iz Corinthiansa v PSG) in Lucas Beraldo (iz Sao Paula v PSG)
18.000.000 evrov – Arthur Vermeeren (iz Royal Antwerpna v Atletico Madrid), Marcos Leonardo (iz Santosa v Benfica Lizbono), Cyril Ngonge (iz Hellas Verone v Napoli)Najdražji januarski prestopi zadnjih petih let:
2022/23: 121.000.000 evrov (Enzo Fernandez iz Benfica Lizbone v Chelsea)
2021/22: 83.500.000 evrov (Dušan Vlahović iz Fiorentine v Juventus)
2020/21: 36.000.000 evrov (Dominik Szoboszlai iz RB Salzburga v RB Leipzig)
2019/20: 65.000.000 evrov (Bruno Fernandes iz Sporting Lizbone v Manchester United)
2018/19: 64.000.000 evrov (Christian Pulisic iz Borussie Dortmund v Chelsea)
Kaj lahko pričakujemo zadnji dan?
Zanimivo bo videti, ali bi se v Evropo lahko vrnil dobitnik zlate žoge 2022 Karim Benzema, ki je nezadovoljen pri Al-Hilalu v Savdski Arabiji.
Govori se, da bi Bayern utegnil zamenjati nizozemski branilec Matthijs de Ligt in pri Manchester Unitedu združiti moči z Erikom ten Hagom, s katerim sta že sodelovala pri Ajaxu v Amsterdamu.
Kdo ve, morda dočakamo tudi bombastičen in že dolgo opevan prestop francoskega zvezdnika Kyliana Mbappeja iz PSG v Real Madrid. Parižani imajo zadnjo priložnost, da z njim kaj zaslužijo, če ne bo podaljšal pogodbe, ki se mu poleti izteče.
Francoski branilec Raphael Varane je odpisan pri Manchester Unitedu, zato ga povezujejo z vrnitvijo v Real Madrid.
Vroča sta tudi dva zelo učinkovita napadalca, 22-letni mehiški napadalec Santiago Gimenez, ki je za Feyenoord v tej sezoni zabil že 21 golov, je zanimiv številnim angleškim klubom. Toda cena zanj naj bi bila zelo visoka, kar 70 milijonov evrov.
Afriškega napadalca Stuttgarta Sergeouja Guirassyja povezujejo z Manchester Unitedom in Newcastle Unitedom. Tudi napadalec Gvineje zagotovo ne bo poceni, če bo odšel.
Angleški in tudi nekateri italijanski velikani se zanimajo za 25-letnega švedskega napadalca Viktorja Gyökeresa, ki je v tej sezoni na 27 tekmah zbral 24 golov in 10 asistenc, a zagotovo ne bo poceni. V pogodbi z lizbonskim Sportingom ima klavzulo v višini kar sto milijonov evrov.
Na radarju številnih klubov je zagotovo 20-letni senegalski vezist Metza Lamine Camara, ki ga primerjajo s Kevinom de Bruynejem. Najbolj naj bi zanj zagrizli pri Chelseaju.
Z londonskim velikanom s Stamford Bridga, ki v zadnjem času na trgu denar za okrepitve troši kot nor, povezujejo tudi srbskega napadalca Dušana Vlahovića.
Izkušenega italijanskega vezista Marca Verrattija, ki že nekaj časa igra v Katarju, selijo v Barcelono …
Kako je s Slovenci? Ni veliko reprezentantov, ki jim napovedujejo menjavo klubske sredine. Pot v tujino še vedno išče kapetan Olimpije Timi Max Elšnik, a ni videti, da bi jo našel že to zimo. Že dlje časa se s prestopi povezuje tudi branilca Davida Brekala, ki dobro igra na Norveškem, in Vanjo Drkušića, ki nase opozarja v Rusiji.
Miha Zajc je pogosto na izhodnih vratih turškega velikana Fenerbahčeja, čeprav se že nekaj časa nič ne zgodi. Morda se bo letos, kdo ve. Željo po odhodu na bolje ima tudi Žan Celar, ki že nekaj let redno zabija gole v prvi švicarski ligi. Mitju Ileniču napovedujejo selitev v Italijo.
V slovenski ligi bodo oči do konca januarskega trgovanja uprte predvsem v Nejca Gradišarja, ki je v prvi polovici sezone nase opozoril v dresu Rogaške in potem navdušil tudi od debiju v reprezentančnem dresu, ko je zadel za zmago Slovenije nad ZDA v San Antoniu. In se hitro znašel v beležkah skavtov klubov iz tamkajšnje lige MLS. Morda postane naslednji od slovenskih nogometašev, ki bodo zaigrali v njej. Časa ima še veliko, skoraj tri mesece …
Kdo so rekorderji?
Pod najdražji zimski prestop v zgodovini se je leta 2018 podpisal Brazilec Philippe Coutinho, ki je za 135 milijonov evrov iz Liverpoola pred šestimi leti prestopil v Barcelono. Istega januarja je Virgil van Dijk s prestopom iz Southamptona v Liverpool v višini malo manj kot 85 milijonov evrov poskrbel za tretji najdražji prestop.
Na drugem mestu je posel Benfice in Chelseaja za argentinskega vezista Enza Fernandeza, na četrtem prestop srbskega napadalca Dušana Vlahovića iz Fiorentine v Juventus izpred treh let za 83 milijonov evrov in pol, na petem pa spet najdemo Chelsea, ki je januarja lani za 70 milijonov evrov iz Šahtarja Donecka pripeljal Mihaila Mudrika.
Slovenski januarski rekorder je nekdanji reprezentant Kevin Kampl, ki je leta 2015 iz RB Salzburga v Borussio Dortmund prestopil za 12 milijonov evrov. Prestop Andraža Šporarja, ki je pred štirimi leti odšel iz Slovana Bratislave v lizbonski Sporting, je bil na drugem mestu vreden polovico manj.
Najdražji januarski prestopi v zgodovini:
135.000.000 evrov – Philippe Coutinho (iz Liverpoola v Barcelono, 2017/18)
121.000.000 evrov – Enzo Fernandez (iz Benfica Lizbone v Chelsea, 2022/23)
84.650.000 evrov – Virgil van Dijk (iz Southamptona v Liverpool, 2017/18)
83.500.000 evrov – Dušan Vlahović (iz Fiorentine v Juventus, 2021/22)
70.000.000 evrov – Mihailo Mudrik (iz Šahtar Donecka v Chelsea, 2022/23)Najdražji januarski prestopi Slovencev v zgodovini:
12.000.000 evrov – Kevin Kampl (iz RB Salzburga v Borussio Dortmund, 2014/15)
6.000.000 evrov – Andraž Šporar (iz Slovana Bratislave v Sporting Lizbono, 2019/20)
4.000.000 evrov – Benjamin Verbič (iz Köbenhavna v Dinamo Kijev, 2017/18) in Jan Oblak (iz Olimpije v Benfica Lizbono, 2009/10)
3.800.000 evrov – Andraž Šporar (iz Olimpije v Basel, 2015/16)
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje