Premier liga
Španska liga – La Liga
Bundesliga
Liga prvakov
Evropska liga
Evroliga
ULEB Eurocup
NBA
Slovenija
Turška liga TBL
Liga ABA
ATP World Tour Finals
Pariz
ATP
WTA
Davisov pokal
Četrtkov večer bi moral biti večer za spektakel v Stožicah. A se je spremenil v razočaranje. Tako na igrišču kot na tribunah so Ljubljančani proti Slovanu iz Bratislave pustili bled vtis, ki nam je dal potrditev tega, kar smo na žalost tudi slutili. Konferenčna liga je trenutno prevelik izziv za zmaje in pa absolutno nezanimiva zadeva za prebivalce slovenske prestolnice.
Redko se nam zgodi, da že v prvih vrsticah po uvodu pod vprašaj postavljamo to, kar smo sprva napisali. A tokrat bomo na nek način storili ravno to. Vzdušje v Stožicah na tekmi 2. kroga konferenčne lige med Olimpijo in Slovanom iz Bratislave, še zdaleč ni bilo klavrno. Za to sta poskrbeli več kot 1500 glav velika množica Slovanovih navijačev in pa navijaška skupina Green Dragons. K sreči smo se tako izognili kulisi, ki sicer spremlja marsikatero prvenstveno domačo tekmo zmajev.
Koreografija Green Dragons na tekmi s Slovanom
A ko je na zgodovinski prvi tekmi Olimpije v skupinskem delu evropskih tekmovanj stadion Stožice bolj prazen kot poln, potem je težko razmišljati o tem, da so bili navijači zeleno-belih tokrat res krila zmajev. In tu smo torej prvič trčili v zid realnosti. Ljubljane Olimpija ne zanima. Ne samo nogometna, enako velja za košarkarsko in hokejsko. Razen ob izjemnih dogodkih. Kakršen je bil Galatasaray, kakršne bodo morda tekme regionalne košarkarske lige z evroligašema iz Beograda in morda še kakšen večni derbi.
“Ni lepo videti praznih tribun. Žal, tako je. Sam prihajam iz Prekmurja, za katerega vemo, da je bolj nogometno okolje, v Ljubljani se tega ne čuti. Ne vem, morda so Stožice celo prevelike in jih je zato težko napolniti. Vsak igralec si želi podpore s tribun, hvala tistim, ki so bili tukaj, predvsem Dragonsom. Upam, da bo na naslednji tekmi več gledalcev,” je z razočaranjem v glasu po tekmi za Sportklub razmišljal Marcel Ratnik.
Ampak ta naslednja evropska tekma bo s ferskim Klaksvikom, in če je bilo tokrat le nekaj več kot 5.000 gledalcev, potem se res poraja vprašanje, koliko jih bo na stadionu proti trdoživemu malčku, ki je včeraj denimo odščipnil točko celo Lillu.
Olimpija ni igrala slabo, a si ni znala ustvariti priložnosti
V drugo realnost je Olimpija trčila na igrišču. Čeprav je namreč med navijači po tekmi v zraku obvisel splošni vtis, da so zmaji odigrali slabo tekmo, je naša ocena drugačna. To ni bila slaba tekma Olimpije, ki se je z na tem nivoju bistveno izkušenejšo ekipo v marsikaterem nogometnem segmentu zelo dobro kosala. Da pa bi se strinjali s trenerjem Henriquesom, ki je po tekmi na ves glas hvalil enkratno predstavo svojih fantov, tega pa tudi ne moremo.
Res je, da so bili zmaji v posesti, borbenosti in želji povsem enakovredni Slovanu, a so bili hkrati tudi praktično nenevarni za nasprotnikova vrata. Na drugi strani pa si spet privoščili vsaj tri ogromne napake, ki so na tej ravni nedopustne. Ponavljanje enih in istih napak se kot lajna ponavlja skozi celotno sezono in čeprav gre res za individualne napake posameznikov, bo na dolgi rok to moral reševati trener.
“Mislim, da smo ne glede na napake odigrali dobro tekmo. Bili smo dobri v duelih, nadzorovali žogo in prihajali v zadnjo tretjino. Tam pa si moramo ustvariti več priložnosti. Trener je bil zadovoljen z našo predstavo, skušali smo s preskok igro priti za njihovo zadnjo vrsto in zato je v drugem polčasu tudi vstopil Bristrić, da bi izkoristili njegovo napadanje globine,” je zadeve na igrišču po tekmi opisal Marcel Ratnik. Besede, ki potrjujejo, da vse ni bilo slabo, a da je zmanjkalo predvsem v napadu.
Ni denarja, ni kvalitete, ni zadetkov
Brezzobost Olimpije v napadu je, zdi se, večplasten problem. Zmaji nimajo razpoloženega klasičnega napadalca, Pedro Lucas, Admir Bristrić in Mustafa Nukić so skupaj na že dvajsetih tekmah sezone dosegli samo šest zadetkov. Rui Pedro jih je sicer devet, a kar sedem od teh v domačem prvenstvu, oba evropska pa proti skromni latvijski Valmieri. Na višjem nivoju je njegova statistika popolnoma prazna.
Na zadnjih šestih tekmah v Evropi je Olimpija dosegla en sam gol, tudi ta pa je bil predvsem trenutek navdiha Dioga Pinta. Zmaji v napadu nimajo nogometaša, ki bi v Evropi ustvarjal dodano vrednost. Nimajo pa ga predvsem zato, ker so ti igralci najdražji in zanje v trenutni finančni realnosti zeleno-belih pač ni denarja. Proračun zmajev je namreč ne glede na tekmovanje v Evropi precej skromen, nekajkrat manjši od Slovanovega, ki so ga naši slovaški kolegi ocenili na 20 milijonov evrov. V Olimpiji po naših informacijah ni nogometaša, ki bi mesečno prejemal petmestni znesek.
Pri izgubljeni formi napadalcev ne pomagajo niti trenerske poteze Henriquesa. Pinto, edini evropski strelec v zadnjem obdobju, včeraj ni odigral niti minute. Na Marka Bresta, ki je bil pripeljan ko pomembna okrepitev, Portugalec tako ali tako ne stavi. Redi Kasa je včeraj ‘od nikoder’ debitiral v dresu Olimpije. Admir Bristrić v prvenstvu bolj ne igra kot igra, Nemanja Motika ob kratkotrajnih prebliskih kvalitete raste in pada z odmerjeno minutažo. Tu je nastal kaos, ki ga bo moral trener zmajev hitro rešiti. Sicer ga bo, takšna pač je nogometna realnost, reševal njegov naslednik.
In čeprav torej Olimpija včeraj ni bila slaba, je bila zelo preprosto povedano neatraktivna. Nezanimiva. Brez navdiha. In potem je težko pričakovati, da bo takšna podoba na igrišču prepričala navijače, da v večjem številu podprejo zmaje. Ampak saj vemo, da tudi lani, ko je atraktivna Olimpija Alberta Riere rušila vse pred sabo, navijačev ni in ni bilo. To je pač realnost.
Slavje gostov po koncu tekme
