Deliusu zmanjkuje denarja: bo pomagal Junčaj?

Foto: Aleš Fevžer

Ljubljanska Olimpija bo po klavrni letošnji sezoni obrnila nov list svoje zgodovine. Na kakšen način? Racionalen. Proračun, ki se je v zadnjih letih zaradi večjih rezultatskih ambicij nekoliko povečal, bo v prihodnje znova zmanjšan. Pred nami je poletje, ko lahko pričakujemo precej odhodov in malo dragih okrepitev. To se lahko spremeni le, če bo Adam Delius našel partnerja, ki bi zagotovil novo finančno injekcijo. Ena od idej je tudi George Junčaj.

Pred skoraj natanko letom dni so v Stožicah navijači Olimpije slavili nov naslov državnega prvaka, ob obratu koledarja pa nimajo več res nikakršnega razloga za veselje.

Za zmaji je enostavno katastrofalna sezona, v kateri so najprej kot državni prvaki ekspresno izpadli iz Evrope, se v pokalu osramotili proti zasedbi Brinje Grosuplje, skozi menjave trenerjev pa v prvenstvu serijsko izgubljali točke. Realnost Olimpije, enega največjih slovenskih klubov, je 5. mesto na prvenstveni lestvici in prva sezona brez Evrope po več kot desetletju.

Težko in nepravično bi bilo s prstom pokazati le enega krivca za nastalo situacijo. Olimpija je že vrsto let preprosto vlakec smrti, ki z veliko hitrostjo drvi od velikih podvigov do strmih pacev. Ne bi bilo pošteno, če bi pozabili, da je era Adama Deliusa v Ljubljano prinesla dva naslova državnih prvakov in eno pokalno lovoriko, predvsem pa tako dolgo pričakovani preboj v Evropi. A skoraj neverjetno je, kako je vodstvo Olimpije uspelo ekspresno porušiti vse te stebre, na katerih naj bi se gradila pozitivna prihodnost kluba iz Stožic.

Olimpija bo zategovala pas

Ta prihodnost pa je zdaj zavita v oblak dima, ki prinaša veliko več vprašanj kot odgovorov. In najprej si je treba zastaviti tista, ki naslavljajo finančno sliko Olimpije. Zakaj? Ker Adam Delius ni milijonar, kot je to mariborski lastnik Acun Ilicali, kaj šele vlagatelj v NK Celje Maxim Demin. Nemec je poslovnež, ki želi s čim manj vložka ustvariti čim več profita. In kadar ga klub sam od sebe ne ustvarja, nastopijo težave.

Čeprav je bila bilanca Olimpije v lanskem letu sicer še pozitivna, bo v prihodnosti drugače. V naslednji sezoni v blagajnah namreč ne bo denarja z naslova nastopov v evropskih tekmovanjih. Tudi prodaje pa, že zaradi dejstva, da je s petega mesta na lestvici neprimerno težje prodajati nogometaše kot s pozicije državnega prvaka, ne bodo tako donosne kot minulo poletje, ko je Olimpija svoje izstopajoče posameznike prodala v vrednostih, ki so se približale 10 milijonov evrov.

Posledično je slabo varovana skrivnost, da bo Olimpija poleti zmanjševala svoj proračun. Ta je v zadnjih letih narasel na sedem, morda osem milijonov evrov, kar je sicer še vedno enkrat manj od vsote, s katero recimo razpolagajo v Celju ali Mariboru, a več kot očitno se bo ta številka zdaj še zmanjšala.

Kako bo Olimpija sploh konkurenčna?

Podaljševanja pogodb z nekaterimi najdražjimi nogometaši, kot je tudi denimo klubska ikona Agustin Doffo, ne bo. V klubu se obeta čistka, ko je negotova prihodnost domala vseh nogometašev, ki v klubu niso v nižjem plačilnem razredu. Poleg tega želijo zmaji seveda nekaj zaslužiti še na račun prodaj, kjer so najbolj zanimivi ‘artikli’ Matevž Vidovšek, Jošt Urbančić in Dino Kojić. Medtem je sicer že bolj ali manj dogovorjeno, da bo klub za nekaj sto tisočakov zapustil Mateo Ačimović, ki se seli v španski Las Palmas.

Kako konkurenčna bo torej z zmanjšanim proračunom Olimpija v naslednji sezoni je res težko napovedati. Športni direktor Necat Agyün bo moral v marsičem ponoviti prestopne ‘čarovnije’ svojega predhodnika Gorana Boromise, ki je, čeprav se v zadnjem času iz pisarn v Stožicah o njem širi več negativnih kot pozitivnih mnenj, dokazano znal iz zelo majhnega proračuna ustvarjati velike uspehe. A morda vendarle obstaja še ena možnost, po kateri v zmajevem gnezdu vednarle v bližnji prihodnosti ne bodo več tako zelo varčno gledali na vsak evro, ki ga potrošijo.

Kot izvedeli, predsednik Adam Delius sicer vztraja pri tem, da ne prodaja Olimpije, hkrati pa je še kako odprt za to, da v klubu sprejme vlagatelja, ki bo pomagal zmaje dvigniti na višjo finančno raven. Eno od imen, ki se v tem kontekstu znova pojavlja v povezavi s slovenskim velikanom, pa je ameriško-črnogorski poslovnež George Junčaj.

Delius očitno išče še kakršen vir prihodkov

Določeni pogovori o tem, da bi finančno sicer zelo dobro stoječi poslovnež vstopil v Olimpijo, so bili v teku že lani. A takrat brez konkretnejših zaključkov, predvsem zaradi dejstva, da Ljubljančani ob uspešnih prodajah in nagradah s strani Uefe za nastope v konferenčni ligi dodatnega kapitala niti niso potrebovali.

Junčaj je bil sicer v slovenskem prostoru, morda celo nekoliko po krivici, označen kot slab vlagatelj. Glavni razlog pa je bil predvsem ta, da je želel v zameno za svoje vložke na vsak način zagotoviti prvoligaško minutažo svojemu sinu Stevenu. In da je verjel napačnim ljudem, ki so ga, najbolj enostavno povedano, opeharili.

Ne moremo pa oporekati dejstvu, da gre za poslovneža, za katerim stoji zelo resen kapital. Junčaj je prinesel denar v slovenski nogomet, odnesel ga je res zelo malo oziroma nič. Že samo če pogledamo Muro, je bila ta z Junčajem, čeprav je s seboj nosil vse prej kot pozitivno konotacijo, precej, precej bolj kakovostna in konkurenčna v Prvi ligi Telemach, kot je danes.

Pogovori med Junčajem in Delius še ne pomenijo, da se bo to sodelovanje v Stožicah tudi dejansko uresničilo, kažejo pa na to, da Nemec išče dodatne vire financiranja, s katerimi bi Olimpija lažje dosegla finančno težje dosegljive prestopne tarče. Če pa bo nemški nepremičninski trgovec ostal sam na čelu kluba iz zmajevega gnezda, potem je res vprašanje, koliko bo lahko njegova Olimpija konkurenčna predvsem vse močnejšemu Celju.

Ne pozabimo, v tej sezoni ni bila konkurenčna niti Bravu in Kopru. To je, z vidika Olimpije, zelo žalostna realnost kluba.