Premier liga
Španska liga – La Liga
Bundesliga
Liga prvakov
Evropska liga
Evroliga
ULEB Eurocup
NBA
Slovenija
Turška liga TBL
Liga ABA
ATP World Tour Finals
Pariz
ATP
WTA
Davisov pokal
Z novo sezono sta v slovenski nogomet vstopili dve veliki novosti, s katero Nogometna zveza Slovenije še bolj v prvi plan potiska mlade, v Sloveniji vzgojene nogometaše. Prvi projekt je prenova mladinske lige, ki postaja ločena od preostanka piramide in se odslej imenuje EON NexGen liga, drugi projekt pa je sprememba pravilnika v Prvi ligi Telemach, v kateri mora odslej vsaka ekipa začeti prvenstveno tekmo z nogometašem, ki ima v danem trenutku možnost nastopa za mlado izbrano vrsto Slovenije. O spremembah, ki se iz papirja v teh dneh selijo v prakso, smo se pogovarjali z direktorjem reprezentanc NZS Miranom Pavlinom.
“V sezoni 2023/24 bo moral vsak klub v 1. SNL v začetno enajsterico vključiti vsaj enega igralca, ki ima pravico nastopa za slovensko reprezentanco do 21 let, ekipo za tekmo pa bo moralo sestavljati osem doma vzgojenih igralcev, ki bodo na dan tekme izpolnjevali pogoj o doma vzgojenih igralcih.”
Tako se je glasil decembrski sklep izvršnega odbora NZS, ki je prinesel v slovenski nogomet spremembo, kakršne doslej še nismo bili vajeni. V nogometni javnosti smo se hitro začeli spraševati, kako dobro so naši klubi sploh pripravljeni na napovedano novost, ki je v teh dneh tudi zaživela na nogometnih zelenicah. O tem, kako zahtevna je bila implementacija spremembe, smo se pogovarjali z direktorjem reprezentanc Miranom Pavlinom.
“V praksi ni nobene težave, vse je potekalo tako, kot smo pričakovali. Tudi v največjih klubih je poleg mladega nogometaša, ki je tekmo začel, v igro vstopil vsaj še eden. Vsi klubi imajo v kadru vsaj tri nogometaše, ki so mlajši od letnika 2002. Za zdaj smo izjemno zadovoljni. To bo slej kot prej postalo avtomatizirano in čez leto ali dve se nam bodo klubi za to potezo zahvalili,” je prepričan Miran Pavlin.
Klubi razumejo, da živijo od mladih igralcev
Novo pravilo se v teoriji sliši dobro zastavljeno in spodbuja promocijo doma vzgojenih nogometašev, a v pogovoru z različnimi nogometnimi sogovorniki to poletje smo naleteli tudi na posameznike, ki z novo ureditvijo niso bili najbolj zadovoljni.
“Osem oziroma devet klubov je bilo takoj za to. Seveda smo se pred sprejemom te odločitve s klubi posvetovali o novemu pravilu in ni bilo težav. Morda se je javil en klub, ki temu ni bil naklonjen in zdaj to po nepotrebnem posplošujemo. Brez podcenjevanja, ampak to je klub, ki bi moral temeljiti na mladih slovenskih igralcih, ne pa na igralcih 30 kilometrov preko hrvaške meje. Ostali so bili absolutno za, velika večina je tako ali tako že prej imela vsaj enega mladega igralca v prvem planu. Klubi razumejo, da od tega živijo. Če kdo, potem se iz slovenske lige prodajo naši mladi fantje,” skeptikom neposredno odgovarja direktor slovenskih reprezentanc.
Če za prvo moštvo igrajo samo tujci, domači igralci ne vidijo perspektive
Eden izmed glavnih ciljev novega pravila je tudi zadrževanje mladih nogometašev v domači ligi. Prehod iz mladinske v člansko vrsto nikakor ni enostaven in v tujini se je na tej točki izgubilo vse preveliko število fantov, ki so že sredi najstniških let svojo srečo iskali izven meja Slovenije.
“Želja je, da bi celo trije, štirje domači mladi igralci začenjali tekme v Prvi ligi Telemach. Po drugi strani pa to pravilo ne sme biti potuha zanje, ker jim zagotavlja mesto v ekipi. Dokazovati se morajo ravno tako kot prej. Bo pa to tudi dodatna motivacija za fante iz mladinskega pogona, ki bodo videli, da se mladi igralci uveljavljajo v prvi ekipi. Če pa za prvo moštvo igrajo tujci, potem te perspektive ne vidijo in pri šestnajstih pobegnejo v tujino,” večplastnost pozitivnih vidikov predstavi nekdanji član zlate nogometne generacije s preloma tisočletja.
Če se sklene notranji krog, bo liga postala močnejša
Z novim pravilom se je povečala tudi vrednost domačih nogometašev na nogometni tržnici. Tako so denimo Mariborčani v želji po dodatni popolnitvi kadra to poletje Domžalam plačali odškodnino za Marka Strajnarja, Emir Saitoski pa se je iz Domžal preselil v Muro.
“To je naš cilj. Celje je to počelo lani, letos je to naredil Maribor. Če bi prvi štirje klubi, ki igrajo v Evropi, investirali v nakupe igralcev iz ostalih šestih, bi bil ta notranji krog sklenjen in liga bi postala vse močnejša. Finančne razlike med klubi bi se zmanjšale. Ampak mi kot zveza lahko klube samo usmerjamo, moram pa priznati, da velika večina vodstev klubov z nami zadnja leta zelo dobro sodeluje. Naše poteze so poteze za skupno dobro. Naš cilj je čim več igralcev pripeljati do članske reprezentance, to pa verjamem, da je tudi klubski interes,” razmišlja naš sogovornik.
Miran Pavlin o projektu EON NextGen mladinske lige
“Najtežji prestop je iz mladincev v člane, štirje starejši fantje lahko tako zdaj igrajo v mladinski ligi. To je namenjeno predvsem tistim, ki nekoliko kasneje dozorijo, takšen sem bil tudi sam. Imamo pa seveda tudi ekstreme, da 17-letniki že igrajo za člane, kot denimo Luka Topalović v Domžalah. Stroka je tista, ki mora oceniti, kaj je za igralca najbolj primerno. Nekje moramo začeti, v zadnjih desetih letih je odšlo preveč mladih fantov v tujino pri petnajstih ali šestnajstih letih, domov pa so prišli razočarani. Tega ne smemo dopustiti,” o prenovi mladinske lige razmišlja Pavlin.
Včasih pač zaleže samo obveza
Zdi se, da je Nogometna zveza Slovenije pred letošnjo sezono poskrbela res za veliko evolucijo slovenskega nogometa. Tako drastičnih sprememb namreč v minulih letih nismo bili vajeni.
“Že v zadnjih letih smo razdelili kar nekaj denarje klubom za razvoj mladih igralcev, ampak morda to ni bilo najbolje predstavljeno v javnosti, zato izgleda, kot da so spremembe rigorozne. Ampak ni bilo pravega učinka, razdelili smo približno 400.000 evrov, ki so šli večinoma v dva kluba, ki sta izpolnila kriterije. Poizkušali smo, ampak rezultata ni bilo. Zato smo reki, dobro, dali bomo še več denarja in nekatere stvari naredili obvezne. Včasih zaleže samo obveza. Ponavljam, naši klubi tako ali tako vedo, da je potrebno uveljavljati mlade igralce, že zaradi poslovnega modela. Ta je danes enak, kot je bil pred dvajsetimi leti. 20 % sredstev, če imaš srečo, je sponzorskih, 40 % so prodaje in 40 % Evropa. Trenutno je le morda celjski model drugačen. Vse ostalo se je sfižilo, bilo je ogromno nekih investitorjev, ki so odšli in za seboj pustili luknjo. NZS pa je reševala eksistenco klubov,” bolj poglobljeno o celotni kompleksnosti načrtov razlaga Pavlin.
Žan Vipotnik bi moral biti kot vzornik na plakatih
Da se tudi v Sloveniji lahko z mladimi slovenskimi nogometaši zaslužijo zelo resni denarji, dokazuje nedavna prodaja Žana Vipotnika iz NK Maribor v francoski Bordeaux.
“Danes bi morali imeti na dogodku NextGen tu sliko oziroma plakat Žana Vipotnika, ki je skozi izstopanje v vseh mlajših selekcijah Maribora, prek posoj v Gorici in Kranju, prišel do prve ekipe Maribora in potem se mu je zgodil Kazahstan ter prestop na tuje. To je prava pot, ne pa iskanje tujine pri šestnajstih letih. Pri devetnajstih, dvajsetih ali enaindvajsetih pa morajo fantje seveda poiskati pot v tujino, da se pravočasno uveljavijo in so pri triindvajsetih ali štiriindvajsetih nosilci igre v reprezentanci,” naravni prehod Žana Vipotnika od rušilca mladinskih rekordov do odmevnega prestopa v tujino skozi prizmo direktorja reprezentanc opisuje Miran Pavlin.
Za konec pri sogovorniku preverimo, ali na NZS v prihodnje načrtujejo še kakšne spremembe, ko je govora o pomoči uveljavljanja mladih slovenskih nogometašev.
“Ne, zaenkrat je to dovolj. To je evolucija, ki bi tako ali tako prišla sama po sebi in eni klubi so to počeli bolje, drugi malce slabše. Da pa bi zdaj zviševali to kvoto na dva ali tri igralce, kakor to počno v tujini, bi bilo trenutno pretirano,” pogovor zaključuje Pavlin.
#related-news_0
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje