Poslovil se je Pele – kralj nogometa

Nogomet 29. Dec 202220:034 komentarji
Pele
Foto: Profimedia

V 83. letu je po hudi bolezni umrl legendarni brazilski nogometaš Pele, zmagovalec treh svetovnih nogometnih prvenstev in eden največjih nogometašev vseh časov.

Začelo se je na jugovzhodu Brazilije, v revnem in malo poznanem mestecu Tres Coracoes, kjer je v 40. letih minulega stoletja deček z vzdevkom Dico svojo najljubšo igro igral bolje kot vsi okoliški otroci. Vzdevek so mu nadeli starši, a so ga okoliški fantje že kmalu preimenovali v Peleja. Zakaj, nikoli ni natanko vedel, saj vzdevek v portugalščini nima posebnega pomena. A kot se je spominjal v številnih intervjujih, mu ni bil všeč. Zaradi tega se je večkrat sporekel s svojimi vrstniki, misleč, da gre za žaljivko, a je ime, ne glede na vse, obstalo.

Foto: Guliverimage

Na svetovnem prvenstvu leta 1958 je zanj naposled slišal tudi preostali svet. Prvi mundial, ki so ga prenašale tudi televizijske postaje, so na milijone ljudem v spalnice prenesle črno-belo podobo suhljatega, a karizmatičnega 17-letnika, ki se je na igrišču poigraval z nasprotniki in igral z domišljijo ter zanosom. Ko je v 60. in 70. letih s Santosom potoval okoli zemeljske oble in svetovno javnost navduševal s svojimi nogometnimi vragolijami, je ime Pele postalo sinonim za športno božanstvo, s katerim se je tedaj lahko kosal le nepozabni Muhammad Ali, so pred leti zapisali pri ESPN.

Nacionalni zaklad

Edson Arantes do Nascimento je bil rojen 23, oktobra leta 1940 Dondinhu in Doni Celeste. Profesionalni nogometaš je bil že njegov oče, ki je bil poznan po tem, da je nekoč na eni sami tekmi dosegel pet golov z glavo. Sin je z ustvarjanjem lastne slave pričel pri klubu Bauru Athletic, kjer je nadarjenega nogometaša opazil nekdanji brazilski reprezentant Valdemar de Brito in najstnika pripeljal v tedaj povprečni Santos.

Pele
Foto: Guliverimages

V svoji prvi polni sezoni v kubu iz Sao Paula je z 32 goli postal najboljši strelec lige in si prislužil vpoklic brazilskega selektorja za nastop na svetovnem prvenstvu na Švedskem. Čeprav je zaradi poškodbe kolena izpustil uvodna dvoboja, je izgubljene minute nadoknadil v nadaljevanju. V četrtfinalu je dosegel zmagovalni gol, vpisal hat-trick v polfinalu, v velikem finalu pa z dvema zadetkoma svoji državi priigral prvi naslov najboljšega na svetu.

“V finalu sem pustil dušo. Zabil sem dva gola in takoj po zadnjem žvižgu padel na tla ter izgubil zavest. Ko je švedski kralj Gustav Adolf kapetanu Belliniju podelil tako želeni pokal, sem si želel, da sanj ne bi bilo konec,” se je izjemnega uspeha, ki ga je katapultiral v središče nogometne pozornosti, spominjal Pele.

Pele
Foto: Guliverimage

Novega kralja nogometa so evropski klubi zasuli z bogatimi ponudbami, milanski Inter pa mu je bil za prihod na Apeninski polotok pripravljen ponuditi takrat nepredstavljivih milijon dolarjev. A nacionalni zaklad, kot ga je poimenoval tedanji predsednik Brazilije Janio Quadros, se je odločil, da svojo slavo unovči pri svojem Santosu. Klub iz Sao Paula je s svojim zvezdnikom gostoval po vsem svetu in bogato služil na račun ekshibicijskih tekem. Zajeten delež denarne pogače je pristal tudi v Pelejevem žepu, ki je s 150.000 dolarji na sezono postal najbolje plačani športnik na svetu.

Dosežek očeta tudi zanj nedosegljiv

A tako kot njegovo prvo svetovno prvenstvo so poškodbe krojile tudi naslednji dve, na katerih je nastopil Pele. Leta 1962 je v Čilu zaigral le na prvih dveh obračunih, po poškodbi dimelj pa ga je v nadaljevanju več kot dostojno nadomestil rojak Amarildo, ki je dosegel tri gole in pomagal Brazilcem do ubranitve naslova.

Manj uspešna je bila za Peleja vrnitev na svetovni oder štiri leta pozneje. V Angliji je znova vpisal le dva nastopa, Brazilci pa so se po zmagi in dveh porazih od turnirja poslovili že po uvodnem delu. “Pele je odšepal v pozabo,” je tedaj zapisal novinar angleškega tabloida The Daily Sun.

A kralj nogometa še zdaleč ni rekel zadnje. Leta 1970 je zaigral še na svojem zadnjem mundialu v Mehiki, v treh tednih tam pa vpisal štiri gole in šest asistenc. V finalu je Brazilija s 4:1 odpravila Italijane, Pele pa je dosegel prvi gol, ki je bil za nameček tudi 100. brazilski na svetovnih prvenstvih. “Pred tekmo sem si dejal, da je tako kot vsi iz kosti in kože, a sem se motil,” je predstavo Peleja komentiral italijanski branilec Tarcisio Burgnich.

Pele
Foto: AP/Guliverimage

“Ko sem zabil prvi gol Italijanom z glavo, sem čutil nekaj posebnega. Ne samo zato, ker je bil stoti brazilski, temveč tudi zato, ker sem ga dosegel z glavo,” je dejal Pele in spomnil na dosežek svojega očeta, za katerega je dejal, da je bil tudi zanj vselej nedosegljiv.

V ZDA poskrbel za preporod nogometa

Črni panter, kot so ga številni radi klicali, je kot prvi nogometaš s tremi naslovi svetovnega prvaka svojo zadnjo tekmo za Santos odigral leta 1974. Istega leta se je umakniti od nogometnih zelenic, a mu je načrte preprečila ponesrečena poslovna investicija, zaradi katere je ostal dolžan milijon dolarjev. K sebi so ga znova začeli vabiti evropski velikani, a sam se je poigraval tudi z mislijo o selitvi v ZDA k moštvu New York Cosmos.

Pele
Foto: AP/Guliverimage

“Zares je bilo nepredstavljivo, da bi najboljši nogometaš vseh časov odšel igrati k tako nepomembni in majhni ekipi v New York, ki privabi 1500 gledalcev na tekmo. A sam sem mu dejal, da bo v Italiji in Španiji morda osvojil prvenstvo, medtem ko lahko v ZDA osvoji celotno državo,” je besede, s katerimi je Peleja prepričal v prihod v Severno Ameriko, nekoč razkril takrani generalni direktor NY Cosmos Clive Toye.

Še nebo je jokalo

Pele je tako leta 1975 za 2,8 milijona dolarjev z Newyorčani podpisal triletno pogodbo in dve leti pozneje z njimi postal tudi prvak lige NASL. V tistem času je nogomet v ZDA doživel pravcati preporod, saj se je obisk lige dvignil za skoraj 80 odstotkov. Po osvojeni lovoriki je na stadionu New York Giants 1. oktobra leta 1977 odigral še svojo zadnjo tekmo. “Še nebo je jokalo,” so slovo legende od nogometa pospremili brazilski časniki, ki jim ni ušlo, da je na omenjeni tekmi proti Santosu deževalo.

Foto: Profimedia

Kariero je zaključil po 22 letih in 732 golih, čeprav naj bi jih neuradno na 1363 tekmah dosegel še 549 več. Pozneje je deloval kot športni komentator, pisec kolumn, predstavnik multinacionalk, leta 1994 pa postal tudi brazilski minister za šport. Kljub vsem obveznostim pa je ostal nogometni ambasador – vlogo, ki jo je navkljub številnim zdravstvenim težavam, ki so ga pestile zadnje desetletje, z veseljem opravljal vse do zadnjega.

Komentari

Vaš komentar