Ali vodstvo na božični dan prinaša premierligaško slavo?

Foto: Profimedia

V angleškem nogometu pri razpravah o možnostih za naslov prvaka velik pomen pogosto pripisujejo stanju na vrhu razpredelnice v času božiča. Biti vodilni 25. decembra velja za dobro znamenje, toda kaj nam o tem klišeju pove zgodovina?

Arsenal je še drugič zapored na vrhu lestvice za božič. Topničarji imajo trenutno vsega eno točko prednosti in upajo, da se bo njegova odlična prva polovica sezone nadaljevala tudi v letu 2024.

Čeprav imajo vodilne ekipe ob koncu leta zgodovinsko gledano dobre možnosti za naslov, pa obstanek na vrhu v prazničnem obdobju še ne zagotavlja naslova.

In obstaja veliko primerov ekip, ki so se znašle na napačnem koncu zgodovine.

Norwich (1992/93)

Norwich je v uvodni sezoni angleške Premier lige na presenečenje mnogih zasedel prvo mesto, potem ko se je v prejšnji sezoni le za las izognil izpadu.

Odličen november je kanarčke dobro pripravil na praznično obdobje, vendar so nato začeli niz šestih tekem brez zmage, kar je omajalo njihove upe.

V slabem aprilu, ko so doživeli tri poraze v štirih tekmah, je Manchester United osvojil naslov prvaka z 12 točkami prednosti pred Norwichom, ki je bil tretji, zaostali so še za Aston Villo.

Newcastle United (1995/96)

Newcastle, ki ga je tisto leto vodil Kevin Keegan, je na začetku sezone 1995/96 blestel in do božiča zmagal na 14 tekmah ter le dvakrat doživel poraz.

Srake so imele pred Manchester Unitedom 10 točk prednosti, po dobrem januarju pa se je ta prednost povečala na 12, vendar sledil je črn niz. Črno-beli so izgubili pet od naslednjih osmih tekem.

Na njihovo žalost se je ta padec zgodil v obdobju dobrih rezultatov pri Manchestru, tako da so na koncu rdeči vragi osvojili naslov s štirimi točkami prednosti.

Liverpool (1996/97)

Že naslednje leto se je na vrhu znašel še en nasprotnik, ki je izzval Manchester United, na vrsti pa je bil Liverpool.

Newcastle in Arsenal sta se prav tako borila za vrh, nihajoča forma Redsov pa je pomenilo, da so se naslova znova veselila v rdečem delu Manchestra.

United je postal prvak, medtem ko so varovanci Roya Evansa končali s sedmimi točkami zaostanka.

Manchester United (1997/98)

Na napačni strani se je že prihodnje leto znašel tudi Manchester United.

Sir Alex Ferguson je v decembru s svojo ekipo nanizal odlične rezultate in kljub novoletnemu zatišju je bil United še vedno v prednosti.

Toda nekaj remijev in izjemno uspešne predstave Arsenala – v prvi sezoni pod vodstvom Arsena Wengerja – sta povzročila, da je prišlo do menjave na vrhu angleškega nogometa.

Topničarji so zmagali na desetih zaporednih tekmah in osvojili naslov dva kroga pred koncem.

Aston Villa (1998/99)

Aston Villa je na začetku sezone 1998/99 dosegla impresiven niz 12 tekem brez poraza, nato pa do božiča doživela le dva poraza.

Vendar se je sezona za klub iz drugega največjega angleškega mesta v drugi polovici sezone povsem izjalovila.

To je odprlo vrata Manchester Unitedu in Arsenalu, ki sta se borila za naslov, trojne krone v tisti sezoni so se veselili rdeči vragi.

Leeds United (1999/2000)

Leeds se je pod vodstvom Davida O’Learyja uveljavil kot sila, saj so pod njegovo taktirko v prvi polovici sezone nizali zmage.

Vse je delovalo, da se bo Leeds lahko boril za naslov, vendar je bil slab januar zgodnje opozorilo, da pot do konca ne bo lahka.

Leeds je pozneje doživel štiri poraze, medtem ko je Manchester United nanizal 11 zaporednih zmaga in prišel do naslova.

Newcastle United (2001/02)

To bi bilo že drugič, da Newcastle ne bi zmagal v Premier ligi, potem ko je bil na vrhu tabele za božič.

Sir Bobby Robson je sestavil izvrstno ekipo in glede na to, kako so začeli sezono, je na St. James’ Parku znova obstajalo upanje.

Toda poznejši porazi proti Manchester Unitedu, Arsenalu in Liverpoolu so se izkazali za ključne, saj so srake zdrsnile na četrto mesto.

Naslova angleškega prvaka se je takrat veselil Arsenal.

Kljub temu da ni osvojil naslova, je Sir Bobby Robson z zlatimi črkami zapisan v zgodovino Newcastla.

Arsenal (2002/03)

Branilci naslova so odlično začeli sezono.

Vendar je Manchester United na prelomu leta poskrbel za neverjeten preobrat in na koncu prehitel topničarje.

Rdeči vragi so sezono končali s petimi točkami prednosti pred Arsenalom na vrhu.

Manchester United (2003/04)

Ta sezona se je v zgodovini Premier League izkazala za legendarno.

Manchester United je bil na vrhu lestvice na božič zaradi močnega decembra, vendar je bil Arsenal tisti, ki se je z zlatimi črkami zapisal v zgodovino lige, saj so varovanci Arsena Wengerja ostalo neporaženi celotno sezono.

Arsenal, tako imenovan Nepremagljivi, je osvojil naslov z 11 točkami prednosti pred drugouvrščenim Chelseajem, ki je prehitel United.

Arsenal (2007/08)

Arsenal je bil v večjem delu sezone 2007/08 izjemno impresiven in je z veliko zmagami zagotovil, da je bil na vrhu za božič.

Toda v sezoni topničarjev je prišlo do odločilnega preobrata, ko se je Eduardo v Birminghamu grozljivo poškodoval in takrat se je začel niz petih tekem brez zmage.

To je omogočilo, da sta jih začela loviti Manchester United in Chelsea, kar je povzročilo tekmo za naslov prvaka.

United je slavil s 87 točkami, le dve manj je imel Chelsea, štiri manj pa Arsenal, oba londonska kluba pa sta v vsej sezoni izgubila le po tri tekme.

Liverpool (2008/09)

Za Liverpool, ki ga je tisto leto vodil Rafael Benitez, je šlo vse gladko, saj so zmagali na osmih od prvih desetih tekem.

V vsej sezoni so doživeli le dva poraza in kljub temu, da so ob koncu sezone na 11 tekmah dosegli 10 zmag, so Redsi še vedno zaostali za Manchester Unitedom.

Ključno razliko so naredili remiji, Liverpool je za prvim mestom zaostal za štiri točke.

Liverpool (2013/14)

Ob pogledu na napadalno linijo z Luisom Suarezom, Danielom Sturridgeom in Raheemom Sterlingom se je zdelo, da bo to Liverpoolovo leto.

Ekipa Brendana Rodgersa je vodila za božič, v drugi polovici sezone pa se je forma le še okrepila in Liverpool je izgubil le le eno tekmo.

Vendar pa se je ta edini poraz, ki ga je doživel proti Chelseaju, v zgodovino Premier lige zapisal kot ključni trenutek Liverpoolovega neuspeha.

Na naslednji tekmi je dramatičen remi s 3:3 pri Crystal Palaceu zapečatil njihovo usodo, saj se je Manchester City veselil naslova.

Liverpool (2018/19)

Liverpool je pet sezon pozneje obnovil dvoboj z Manchester Cityjem za naslov prvaka.

Liverpool je bil nepremagan vse do božiča, nato pa je na prvi tekmi leta 2019 doživel prvi poraz, in sicer prav proti Cityju.

Izbranci Jürgena Kloppa se s tem niso pustili zmesti in kljub temu, da so zmagali na vseh zadnjih devetih tekmah in dosegli klubski rekord 97 točk, so na zadnji dan ostali brez naslova.

City je zbral neverjetnih 14 zaporednih zmag, kar je bilo dovolj, da je Liverpool prehitel za vsega eno točko.

Liverpool (2020/21)

Potem ko je Liverpool v prejšnji sezoni končal sušo in osvojil naslov prvaka, se je zdelo, da je dobro na poti k ubranitvi krone.

Za božič je imel štiri točke prednosti pred Manchester Cityjem, vendar je bilo to največ, kar je bilo mogoče doseči, saj so poškodbe na prelomu leta ohromile ekipo iz mesta Beatlov.

Rezultati so se poslabšali in Liverpool je na koncu ostal na tretjem mestu, City pa se je znova zavihtel na vrh.