Jutri se bo začela nova sezona najboljše nogometne lige na svetu. Naslov bo branil Manchester City, sicer pa lahko v tej sezoni pričakujemo bistveno bolj zanimiv boj za "kanto" kot v zadnjih dveh sezonah. Bolj vroče bi moralo biti tudi v bojih za obstanek.

Favorit za naslov? City, toda delo zagotovo ne bo tako lahko kot je bilo lani.

Manchester City je v lanski sezoni brez težav prišel do svoje sedme prvenstvene zvezdice. Prednost meščanov pred najbližjim zasledovalcem je znašala debelih 12 točk. Zdi se, da ni bilo nobene potrebe po okrepitvah, a na to se v modrem delu Manchestra niso ozirali. Čeprav je sredi lanske sezone poudaril, da si klub okrepitev ne bo mogel privoščiti, je Pep Guardiola za 117 milijonov evrov na Etihad zvabil Jacka Grealisha. Verjetno je bivši kapetan Aston Ville najatraktivnejši igralec v ligi, a vendarle se zdi, da ga City ni zares potreboval. Kot prvo je 25-letnik vajen popolne svobode v igri, ki je ob Kevinu De Bruyneju ne bo imel. Poleg tega bo Katalonec moral poiskati način, kako z minutažo zadovoljiti Mahreza, Sterlinga in Fodena. Bernardo Silva se bo verjetno preselil v Atletico Madrid.

Glede na okoliščine se zdi, da bi aktualni prvaki bistveno bolj potrebovali Harryja Kanea, ki pa naj bi bil prav tako blizu prestopa na Etihad. Kapetanu angleške reprezentance bi storil krivico, če bi zapisal, da bi se odlično znašel v ekipi, v kateri ga bi z globinskimi žogami in predložki hranili prej omenjeni virtuozi. Kajti na svetu ni moštva, v katerem (še vedno) Tottenhamov napadalec ne bi prišel v popolnosti do izraza. V kolikor se bodo sinjemodri z Londončani uspeli dogovoriti za njegov prestop (Spursi za 28-letnika zahtevajo 150 milijonov evrov), jim bo verjetno nemogoče preprečiti pohod do ubranitve naslova.

Sam bi dejal, da je drugi favorit za naslov Chelsea. V zgodovini nogometa verjetno še nikoli nismo videli, da bi trener v tako kratkem času tako korenito preobrazil ekipo kot jo je Thomas Tuchel po prihodu na Stamford Bridge januarja. Nemec je znal uglasiti svoj orkester in iz njega narediti stroj. Moštvo je prevzel sredi sezone in na 19 prvenstvenih tekmah pod njegovo taktirko je Chelsea kar enajstkrat ohranil čisto mrežo. Obramba bluesov je delovala kot kitajski zid, Tuchel pa je poiskal tudi aspirin za Pepa Guardiolo. Premagal ga je namreč na zadnjih treh medsebojnih dvobojih, tudi na zadnjem, ko sta se njuni ekipi pomerili v finalu Lige prvakov.

Nemški strokovnjak je verjetno pogrešal le napadalca z ubijalskim strelskim nagonom. To težavo je Chelsea brzčas rešil, saj naj bi se na Stamford Bridge za 115 milijonov evrov kmalu preselil Romelu Lukaku, ki je v lanski sezoni za Inter dosegel kar 30 golov na 44 tekmah. Belgijec je zagotovilo za vse to, kar bi v lanski sezoni moral biti, a ni bil Timo Werner. Čeprav je trenerjev sonarodnjak odlično praznil prostor, ni dosegal zadetkov. S prihodom robustnega napadalca, ki je v Premier ligi dosegel kar 113 golov na 252 tekmah, bi se to moralo spremeniti. Še posebej, ker bo Lukaku ob sebi imel veliko kreativno navdahnjenih nogometašev – Mounta, Ziyecha, Havertza in Pulišića. Če bo obramba še naprej delovala tako dobro kot je v lanski sezoni, so sanje navijačev dovoljene. 

2. mesto, ki so ga v minuli sezoni presenetljivo osvojili nogometaši Manchester Uniteda, ni zadovoljilo njihovih navijačev, ki imajo vselej visoka pričakovanja, a na prvenstveno zvezdico čakajo vse od sezone 2012/13. Ole Gunnar Solskjaer si je v lanski sezoni kupil nekaj kredita, letos pa se predvsem zdi, da je ekipa iz Old Trafforda pametno trgovala. Borussii iz Dortmunda je za Jadona Sancha odštela 85 milijonov evrov, rdeči vrag pa bo postal tudi dolgoletni branilec madridskega Reala Raphael Varane, ki bi lahko s Harryjem Maguirejom tvoril najboljši “štoperski” par na svetu. Norveškega stratega sicer skrbi dejstvo, da bo Marcus Rashford zaradi poškodbe rame odsoten tri mesece.

Nobenega dvoma ni, da bo dirigentsko palico zadržal Bruno Fernandes, ki je od prihoda na Old Trafford zabeležil 40 golov in 25 podaj na 80 tekmah za rdeče vrage.

Dolgo časa so že skupaj, a zdi se, da nogometaši Liverpoola ne izžarevajo več takšne energije kot so jo še pred dvema letoma. Psihologi trdijo, da je težko ohraniti motivacijo, ko osvojiš vse, kar se osvojiti da. Zdi se, da so se ravno s tem problemom lani soočili Redsi, pa čeprav mnogi trdijo, da se razlog za slabo sezono skriva le v hudi poškodbi kolena Virgila Van Dijka (in tudi Gomeza). Lani je Kloppova četa preživljala težke trenutke, sedaj bomo videli, če se bo uspela pobrati.

Za Liverpoolom je sicer slab prestopni rok. Anfield je zapustil Gini Wijnaldum, ki je (pozor!) v petih sezonah izpustil samo 11 premierligaških tekem Liverpoola. V mesto beatlov pa se je za 40 milijonov evrov preselil Ibrahima Konate, ki se zaenkrat še ni uveljil kot eden zmed najboljših osrednjih branilcev.

Sam ne verjamem, da se lahko Liverpool po neuspešni sezoni znova povzpne na piedestal angleškega nogometa, a pustimo se presenetiti …

V lanski sezoni smo praktično do zadnje minute spremljali napet boj za mesta, ki vodijo v Ligo prvakov. Sam menim, da v tej sezoni ne bo tako. Predvidevam, da se bodo omenjeni štirje klubi – City, Chelsea, United in Liverpool – brez težav uvrstili v najprestižnejše klubsko tekmovanje. So pa to samo napovedi, ki so lahko zelo nehvaležne.

Kdo je še močan?

Še pred tremi sezonami, ko so v Londonu navduševali Kane, Son, Dele Ali in Erisken, se je zdelo, da je samo vprašanje časa, kdaj bo Tottenham prišel do državnega naslova. Sedaj se zdi, da so Spursi od njega oddaljeni svetlobna leta. Sicer bo zanimivo videti, kako bo ekipo iz prestolnice v tej sezoni vodil Portugalec Nuno Espirito Santo, kateremu je že lani primanjkovalo navdiha pri Wolverhamptonu, zdi pa se, da bo imel veliko dela z uigravanjem ekipe. V kolikor se bo Kane preselil v City, ekipa zagotovo ne bo konkurirala za najvišja mesta. V London sta se sicer preselila Christian Romero, za katerega ja Atalanta prejela 50 milijonov evrov in Bryan Gil, za katerega je Sevilla poleg 25 milijonov evrov iztržila še Erika Lamelo. Sam ne bi stavil na to, da bosta omenjena pustila nepozaben pečat.

Bilo bi veliko presenečenje, če Arsenal ne bi izboljšal izkupička iz minule sezone, ko je prvenstvo sklenil na zanj skromnem 8. mestu. Kljub temu pa se zdi, da topničarji niso pripravljeni na dirko z najboljšimi. Mikel Arteta je pod svoje okrilje zvabil Bena Whitea, za katerega je Brighton prejel vrtoglavih 58 milijonov evrov in zaradi tega prestopa so se takoj pojavili očitki, češ da Angleži precenjujejo svoje nogometaše. Ob teh številkah je to težko zanikati. Na Emirates je prišel tudi bivši nogometaš Anderlechta Sambi Lokonga (18 milijonov evrov) in Nuno Tavares, ki je lani igral za Benfico. Omeniti velja tudi to, da je baskovki strateg dres s številko 10 in s tem verjetno tudi dirigentsko palico namenil 21-letnemu Emilu Smithu-Rowu.

V zadnjih dveh sezonah je Leicester City odlično krenil v sezono in izkoristil dejstvo, da najboljše ekipe na začetku še niso bile optimalno pripravljene. Kljub temu pa je v obeh primerih brez Lige prvakov ostal prav na tekmi zadnjega kroga. Lani razočaranje po zadnji tekmi vendarle ni bilo prehudo, saj je uteho predstavljal osvojen FA pokal. Klub, ki je v sezoni 2015/16 spisal najlepšo pravljico v zgodovini nogometa, je bil precej aktiven na poletni tržnici. Na King Power so prišly Ryan Bertrand, francoski prvak Boubakary Soumare (20 milijonov evrov) in Patson Daka (30 milijonov evrov), ki je v lanski sezoni za Salzburg dosegel 27 golov na 28 tekmah v avstrijski Bundesligi. Njegov odhod na Otok je v ekipi iz Mozartovega mesta odprl prostor za Benjamina Šeška.

Zdi se, da so pripravljeni na obdobje po Jacku Grealishu. Aston Villa je prodala svojega daleč najboljšega igralca, a se močno okrepila. Kupila je Emiliana Buendio (35 milijonov evrov), ki je v lanski sezoni v Championshipu za Norwich dosegel 15 zadetkov in 17 asistenc, super hitrega Leona Baileya (30 milijonov evrov), ki je v zadnjih sezonah igral za lekarnarje in Leverkusna in najboljšega strelca Southamptona v minulih treh sezonah Dannyja Ingsa (35 milijonov evrov). Na Villa Park sta se zastonj preselila tudi Ashley Young in Tuanzebe. V kolikor bo obramba delovala tako dobro, kot je v lanski sezoni (Martinez je na kar 15 prvenstvenih tekmah ohranil čisto mrežo) in v kolikor bo Dean Smith uspel povezati igro v napadu, bo moštvo iz Birminghama nevarno za mesta, ki vodijo v Evropo.

Ekipe, ki so dovzetne za to, da pogrnejo na celi črti:

V premierligaško sezono 2021/22 bo zares veliko število ekip krenilo zgolj z željo, da si zagotovijo obstanek. Med slednjimi so številni klubi, ki so imeli nedolgo nazaj veliko višje cilje.

Začnimo pri Wolverhamptnu. Volkovi v lanski sezoni niso imeli pravega navdiha, sezono so končali na 13. mestu. Letos bo zanimivo videti, kako bo Espirita Santa nasledil njegov rojak Bruno Lage, ki je neuveljavljen trener. V sezoni 2018/19 je sicer z Benfico osvojil ligo NOS, že v naslednji sezoni pa je z ekipo iz Lizbone v prvenstvu doživel brodolom in bil nato odpuščen. Ekipa iz Molieuxa se je na sezono pripravljala streljal od znamenite plaže Costa del Sol. Igralci so prav gotovo uživali, vprašanje pa je, kakšne pogoje za delo je nudila vroča Andaluzija. Rezultati na pripravljanih tekmah niso obetavni. Volkovi so denimo klonili proti ekipi iz League one Crewe Alexandra, drugoligašu Las Palmasu in Celti iz Viga. Če je bilo vroče na pripravah, pa vsekakor ni bilo na poletni tržnici. Molineux je zapustil vratar Rui Patricio, nasledil ga je njegov rojak Jose Sa. Wolverhampton se je z Barcelono dogovoril za posojo Francisca Trincaa. Če ste se že začeli smejati skavtski službi, vam lahko vendarle povem, da je za ta dogovor zaslužen slavni agent Jorge Mendes.

Southampton je po zmagi nad Liverpoolom in po čustvenem veselju Ralpha Hasenhuttla 4. januarja na naslednjih 21 tekmah kar 15-krat izgubil. Na koncu je bilo tudi to dovolj za 15. mesto, a svetniki si tako slabega niza v tej sezoni ne smejo privoščiti. V prestopnem roku se niso izkazali, saj so ostali brez Bertranda in najboljšega strelca Ingsa. Zanj so vendarle poiskali primerno zamenjavo, saj se je na St. Marry’s preselil Adam Armstrong, ki je v lanski sezoni dosegel 28 golov za Blackburn. Glasna so tudi namigovanja, da naj bi se zaradi poškodbe Fofanaja Leicester zanimal ze Vestergaarda, ki je zares sijajna izbira pri predložkih Warda-Prowseja.

Mirni prav gotovo ne morejo biti v taboru Crystal Palaca. 73-letnega Roya Hodgsona je nasledil legendarni Patrick Viera, ki nima veliko trenerskih izkušenj. Orli so ob koncu lanske sezone za dalj časa izgubili izjemnega Eberechija Ezeja, ki si je strgal ahilovo tetivo. Njegovo odsotnost bo klub iz Selhurst Parka skušal nadmestiti z Olisejem, ki se je v London preselil iz Readinga.

Novinci v Premier ligi:

Sicer je Norwich lani osvojil 2. angleško ligo, a mnogi menijo, da so rumeni kanarčki prvi kandidati za izpad. Četa Daniela Farkeja v predlanski sezoni ni bila nič drugega kot “kanta za nabijanje”. V celi sezoni je namreč osvojila le 21 točk. Videli bomo, če bo letos kaj drugače. Dejstvo, da je ekipa iz Carrow Roada prodala svojega najboljšega igralca lanske sezone, gotovo ne bo pripomoglo k boju za obstanek.

Watford si je v lanski sezoni zagotovil ekspresen povratek med elito. Za to je najbolj zaslužen Ismaila Sarr, ki je lani dosegel 13 golov in dodal 10 podaj. Če bo imel svojo sezono tudi vedno zabavni Troy Deeney, bi se lahko sršeni spogledovali z obstankom v ligi.

V lanski sezoni so mediji večkrat omenili, da je Leeds United za Premier ligo kot dih svežega zraka. Marcelo Bielsa je gojil potenten nogomet, ob katerem smo lahko le uživali. Prepričan sem, da lahko vlogo pavov v tej sezoni prevzamejo nogometaši Brentforda. Čebele so si mesto med elito zagotovile prek končnice, v kateri so v polfinalu dobile sijajen dvoboj z Bournemouthom, v finalu na Wembleyu pa so na kolena spravile valižanski Swansea.

Gre za klub, ki je zanimiv iz večih razlogov. Kot prvo nima mladinskega pogona, vodstvo kluba nakupe in prodaje opravlja na podlagi znanstvenih algoritmov. (Če se vam to zdi zanimivo, vam priporočam ogled filma Zmagovalec, v katerem igra Brad Pitt). Thomas Frank igra zares napadalen nogomet, Brentofrd je lani namreč dosegel kar 84 golov v Championshipu. Zanimivo pa bo videti, kako se bo v Premier ligi znašel Ivan Toney, ki je v lanski sezoni zrušil rekord Championshipa, ko je s tekmami v končnici vred dosegel kar 33 golov. Dodal je tudi 10 asistenc in če bi vprašali mene, vam bi dejal, da ni slaba izbira za tako noro priljubljeno virtualno igro fantasy.