Prestopi, ki so šokirali nogometni svet

David Beckham na predstavitvi v Los Angelesu poleti 2007. FOTO: Profimedia.

Ob presenetljivem odhodu Cristiana Ronalda v Savdsko Arabijo smo pobrskali po novejši zgodovini in poiskali nekaj prestopov, ki so na tak ali drugačen način šokirali nogometni svet. Ob Davidu Beckhamu se je med njimi znašel tudi sin nekdanjega libijskega diktatorja Moamerja Gadafija.

David Beckham v Los Angeles Galaxy:

Pozneje so tja sicer odšli tudi David Villa, Zlatan Ibrahimović, Wayne Rooney, Andrea Pirlo, Thierry Henry, Frank Lampard in še nekateri zvezdniki evropskega nogometa, ki pa so bili v času prestopa v ZDA povečini precej starejši. Predvsem pa je bil Beckham prvi in jim je odprl vrata na nov trg.

Ko je leta 2007 le malo po dopolnjenem 32. rojstnem dnevu okrepil Los Angeles Galaxy in po letih zvezdniškega statusa v evropskem nogometu pristal v severnoameriški profesionalni ligi MLS, ki je bila takrat na precej nižji ravni, je šokiral marsikoga.

Prišel je kot glavni obraz poskusa popularizacije nogometa na drugi strani Atlantskega oceana. Uspelo mu je. V veliki meri zaradi statusa pop ikone, ki ga je užival, malo pa tudi zato, ker mu na igriščih ni šlo slabo. V šestih letih je v Los Angelesu v 124 nastopih dosegel 20 golov in prispeval kar 42 asistenc. Dvakrat je bil tudi prvak.

Bebe v Manchester United:

Takrat 20-letni portugalski napadalec, ki je le štiri tedne pred tem prestopil v portugalskega prvoligaša Vitorio Guimaraes in sezono pred tem igral v tamkajšnji tretji ligi, je leta 2010 za skoraj deset milijonov evrov prišel v Manchester United. Pa čeprav ni izkusil niti minute prvoligaške igre.

Bogato pogodbo z velikanom z Old Trafforda je podpisal, še preden ga je takratni šef sir Alex Ferguson sploh videl. Legendarni Škot je dejal, da je pri tem poslu zaupal takratnemu pomočniku Carlosu Queirozu.

Ta zelo sumljiv prestop, pri katerem je imel prste vmes vplivni portugalski agent Jorge Mendes, je pozneje preiskovala tudi policija, ki pa na koncu ni našla nepravilnosti. Tako kot na Old Traffordu sreče ni našel Bebe. V štirih letih, kolikor je bil njegov član, ga je Manchester United trikrat posodil, v angleški Premier ligi pa je odigral vsega dve tekmi.

Al-Saadi Gadafi z dresom Perugie. FOTO: Guliverimages.

Al-Saadi Gaddafi v Perugio:

Morda najbolj bizaren prestop v zgodovini nogometa se je zgodil poleti leta 2003, ko je v italijansko Serie A iz Al-Ittihada prišel sin zloglasnega Moamerja Gadafija.

Prav diktator, ki je bil takrat že 42 let na čelu z nafto bogato Libije, je poskrbel, da je do tega prestopa prišlo. Posredoval naj bi tudi takratni italijanski premier Silvio Berlusconi in takratnemu predsedniku Perugie Lucianu Gaucciju dal ukaz, naj prisluhne Gadafijevi želji. Nekaj dni za tem je takrat 30-letni libijski napadalec, ki je bil na igrišču videti kot amater, poziral v dresu Perugie s številko 19.

Prišel je brez odškodnine, a se govori, da je bil prestop – s posli, ki so bili izpeljani v ozadju – v resnici vreden več kot milijardo evrov. Kako mu je šlo na igrišču? Slabo. Čeprav je pozneje postal tudi član Udineseja in Sampdorie, je v štirih letih v Italiji zbral vsega 69 minut igre.

Oscar v SIPG:

Ofenzivni vezist, ki je bil takrat star vsega 23 let, za njim pa je bilo že 48 nastopov v brazilski reprezentanci, je leta 2017 v času največje ekspanzije tamkajšnje superlige prestopil na Kitajsko. SH SIPG je zanj odštel kar 60 milijonov evrov in dodobra napolnil nogometaševe žepe, a končal njegovo kariero na najvišji ravni.

Zanimivo je, da Oscar za SIPG še naprej igra, v šestih letih je zanj v 173 nastopih zabil 51 golov in prispeval 94 asistenc. Osvojil je dve lovoriki. Leta 2018 je postal državni, leto pozneje pa pokalni prvak. Trenutno je še član SIPG, s katerim ima pogodbo do leta 2024, a na Kitajskem verjetno ne bo več igral. Kje bo nadaljeval kariero, še ni znano. Pokaze lahko še marsikaj. Nedolgo nazaj je dopolnil komaj 31 let.

Cesc Fabregas v majici Coma. FOTO: Guliverimages.

Cesc Fabregas v Como:

Lani poleti je nogometni svet šokirala novica, da je dolgoletni zvezdnik evropskega nogometa, ki je bil sezono pred tem član Monaca, prestopil v Como.

Vezist, ki je bil s Španijo dvakrat evropski in enkrat svetovni prvak, lovorike pa osvajal tudi z Barcelono, Chelseajem in Arsenalom v drugi italijanski ligi? Sliši se zelo čudno, a postane malo manj, ko ugotovimo, da je izvršni direktor Coma legendarni nekdanji nogometaš Chelseaja Dennis Wise, s katerim sta sodelovala na Stamford Bridgu, in še manj, ko izvemo, da je Fabregas v klub s podpisom vstopil tudi kot delničar.

Za zdaj je pri Comu, ki je trenutno šele na 15. mestu italijanske Serie B, v statistiko vpisal le eno asistenco v devetih nastopih. Čeprav bo maja dopolnil že 36 let, Španec nogometa naj še ne bi nameraval nehati igrati. Pogodbo ima do junija 2024 …

Kevin-Prince Boateng v Barcelono:

Takrat 31-letni ganski reprezentant je v prvi polovici sezone 2018/19 v italijanski Serie A v dresu Sassuola resda nekajkrat opozoril nase in v 13 prvenstvenih nastopih dosegel štiri gole, toda nihče ni pričakoval, da se bo pozimi znašel pri enem najbolj slovitih klubov na svetu, Barceloni.

Prav to se je zgodilo. Barcelona, ki je bila takrat že v hudih finančnih težavah, je potrebovala napadalca, a denarja ni imela, nekomu od vodilnih ljudi na Nou Campu pa je očitno na pamet padel takratni zvezdnik majhnega Sassuola. Katalonci so si ga za milijon evrov sposodili, toda po koncu sezone so ga hitro vrnili na Apeninski polotok. Boateng je uresničil sanje in igral z Lionelom Messijem, a ne prav pogosto. Zbral je le štiri nastope. Gola ni zabil.

Julien Faubert v opremi Real Madrida. FOTO: Profimedia.

Julien Faubert v Real Madrid:

Nogometni svet januarja 2009 ni mogel verjeti, kaj se dogaja, ko je v najslovitejši nogometni klub, v veliki Real Madrid, prestopil povsem neuveljavljeni Francoz, za katerim je bil do takrat natanko en reprezentančni nastop. Real si je takrat 25-letnega bočnega branilca in vezista sposodil od West Ham Uniteda do konca sezone z možnostjo odkupa. Do katerega seveda nikoli ni prišlo.

Faubert, ki je nase še najbolj opozoril s tem, ko se en dan ni pojavil na treningu, ker je mislil, da ima prost dan, je za Real odigral le dve tekmi. Dvakrat je v prvenstvu na igrišče vstopil s klopi. To je to. Po koncu sezone se je vrnil v London, večje kariere pa v nogometu pozneje ni naredil in tudi ostal pri enem in edinem nastopu za Francijo.

Andres Iniesta v Vissel Kobe:

Eden najboljših vezistov v zgodovini nogometa je bil poleti 2018 resda star 34 let, a po 16 letih osvajanja lovorik z Barcelono in Španijo nihče ni verjel, da bi lahko pristal na Japonskem, a se je zgodilo.

Svetovni in dvakratni evropski prvak s Španijo, štirikratni evropski in devetkratni španski prvak z Barcelono je po izteku pogodbe na Nou Campu okrepil Vissel Kobe, ki ni bil še niti enkrat državni prvak. Toda v Kobeju se Iniesta očitno počuti zelo dobro, saj je še vedno njegov član. V štirih letih in pol je zanj odigral 128 tekem, zabil 26 golov in prispeval 25 asistenc.

Carlos Tevez in Javier Mascherano ob predstavitvi pri West Ham Unitedu. FOTO: Guliverimages.

Javier Mascherano in Carlos Tevez v West Ham United

Mascherano in Tevez sta leta 2006 spadala med najbolj vroče zvezde južnoameriškega nogometa. Zato je marsikdo privzdignil obrv, ko sta na zadnji dan poletnega prestopnega roka nogometaša, ki sta nekaj tednov pred tem blestela na svetovnem prvenstvu v Nemčiji, pristala v West Ham Unitedu. V klubu, ki še nikoli ni bil prvak in je bil leto pred tem drugoligaš.

To je bil eden od najbolj norih in, kot se je izkazalo pozneje, tudi najbolj kontroverznih prestopov, kar jih je videl nogomet. Argentinca sta bila namreč v lasti družbe Media Sports Investment, ki ju je v Londonu tudi plačevala, a imela ob tem povsem proste roki pri izbiri njunih novih klubov v prihodnosti. To je bilo v navzkrižju s pravilnikom angleške nogometne zveze, zato je bil West Ham United kaznovan.

Mascherano je bil član West Ham Uniteda le do januarja 2007, ko je odšel v Liverpool, medtem ko je Tevez ostal pol leta dlje. Za West Ham je odigral 29 tekem in zabil sedem golov. Nekaj odločilnih v lovu na obstanek. Mascherano, ki mu je pozneje uspela sijajna kariera, je v Londonu odigral le sedem tekem.

Jonathan Woodgate v Real Madrid:

Real Madrid je v prvih letih tega tisočletja pod vodstvom Florentina Pereza na Santiagu Bernabeu kopičil galaktično ekipo in dobitnike zlatih žog. Leta 2000 je prišel Luis Figo, 2001 Zinedine Zidane, 2002 Brazilec Ronaldo, 2003 David Beckham in leta 2004 Michael Owen.

Ob angleškemu zvezdniku Liverpoola, takrat sveže okronanemu najboljšemu evropskemu nogometašu, je na Santiago Bernabeu tistega poletja prišel tudi njegov rojak Woodgate. Za nameček branilec Newcastle Uniteda sploh ni bil poceni. Real je zanj odštel 20 milijonov evrov. In kar dolgo časa čakal na debi branilca, za katerim so bili takrat vsega štirje nastopi za angleško reprezentanco. Prišel je namreč poškodovan.

Ko je le napočil trenutek za prve minute v velikem Realu, se ni izšlo najbolje. Ob debiju je zabil avtogol in si prislužil rdeč karton. Pozneje je za Real v dveh letih odigral le še 13 tekem in se leta 2006 vrnil na Otok. Kariero, ki na koncu razen madridske epizode ni bila nič posebnega, je nadaljeval pri Middlesbroughu.

Robinho kot član Manchester Cityja. FOTO: Guliverimages.

Robinho v Manchester City

“Mislil sem, da prihajam v Manchester United. Ljudje, ki so bili udeleženi v poslu, so me pretentali. Sploh nisem vedel, da je v Manchestru še en klub.” Besede, s katerimi je napadalec, ki so ga v Braziliji svoj čas označili za novega Peleja, pozneje opisal prihod v Manchester City, o tem prestopu povedo vse.

Takrat 24-letni zvezdnik brazilskega nogometa je ob koncu poletne nogometne tržnice leta 2008 za 43 milijonov evrov iz Real Madrida prestopil v Manchester City, ki takrat še ni bil to, kar je danes. Pravzaprav je bil na začetku svoje poti. Robinho je bil prvi bogat nakup skupine Abu Dabi United Group iz Združenih arabskih emiratov, ki je v Manchester City, takrat v Angliji marginalen klub, vstopila malo pred tem.

Danes je zgodba seveda povsem drugačna. Manchester City je najuspešnejši angleški klub zadnjega desetletja, v tem času je bil šestkrat prvak. Niti ne toliko po Robinhovi zaslugi. Na stadionu Etihad je ostal le dve leti, v katerih ni igral slabo. V 53 nastopih v vseh tekmovanjih je zbral 16 golov in 12 asistenc.