Tragična zgodba Urugvajca, ki ga je pokopal alkohol

Fabian O'Neill v dresu Juventusa. FOTO: Guliverimages.

Na božični dan je v Montevideu umrl Fabian O'Neill, za katerega je Zinedine Zidane nekoč dejal, da je najboljši nogometaš, s katerim je kadarkoli igral. Star je bil vsega 49 let, umrl pa je v bedi. Kakšna je njegova zgodba, ki ga je pripeljala do bridkega konca?

“V karieri sem zaslužil 14 milijonov evrov, a sem danes brez ficka. Počasni konji in hitre ženske, zaradi tega sem ostal brez vsega,” je Fabian O’Neill dejal leta 2016, ko ga je novinar urugvajskega El Paisa obiskal na tržnici v Motevideu, kjer je prodajal sadje in zelenjavo, da je lahko preživel.

Nekdanji urugvajski reprezentant in zvezdnik italijanske lige, ko je ta veljala še za najboljšo na svetu, je imel nekoč vse, umrl pa v bedi in hudo bolan. V bolnišnico je bil na božični večer prepeljan po odpovedi jeter in bil v komi. Dan za tem je njegov brat prek družabnih omrežij sporočil, da je umrl.

“Ponosni smo, da smo lahko spremljali tvoj talent. Bil si nogometni diamant. Takoj smo se zaljubili v tvoj nogomet. Na svojega čarovnika s številko 10 nikoli nismo pozabili. Počivaj v miru. Vedno boš eden izmed nas,” so smrti urugvajskega nogometaša zapisali pri italijanskem Cagliariju. Klubu, v katerem je pustil najgloblji pečat.

Zinedine Zidane: Najboljši nogometaš, s katerim sem igral

Odzvali so se tudi pri urugvajski nogometni zvezi in Juventusu, katerega član je bil krajši čas, a dovolj dolgo, da je tam nastala izjava, ki ga je spremljala še dolgo časa. “To je najboljši nogometaš, s katerim sem kadarkoli igral,” je o njem dejal veliki Zinedine Zidane v času, ko sta si delila nogometno garderobo.

O tem, kako zelo ga je cenil, priča tudi anekdota s svetovnega prvenstva 2002 v Južni Koreji in na Japonskem, ko je do njega po tekmi med Francijo in Urugvajem pristopil eden od delegatov in ga prosil za skupno fotografijo. “Pravega nogometnega čarovnika imate tam,” mu je eden najboljših nogometašev v zgodovini dejal in s prstom pokazal v smeri O’Neilla.

Toda ko je sloviti Francoz štiri leta pozneje na svetovnem prvenstvu na vrhuncu kariere sklenil nogometno pot, je bil njegov urugvajski vrstnik že nekaj časa bivši nogometaš in pijanec. Popival je pred lokali in mimoidoče prosil za denar.

Po koncu kariere je pristal na cesti

“Ko sem bil slaven in bogat, sem imel na stotine prijateljev, ki sem jih razvajal. Danes nekateri med njimi, ko me srečajo na ulici, obrnejo glavo in pogledajo stran,” je O’Neill še povedal v omenjenem intervjuju, ki je nastal, ko se je že malo postavil na noge.

V dresu Cagliarija. FOTO: Guliverimages.

“Uživam življenje. Lepše mi je, kot mi je bilo, ko sem bil bogat. Zdaj so ob meni le pravi prijatelji. Za hrano imam, za pijačo pa tudi,” je dejal pred šestimi leti in dal vedeti, da je alkohol, zaradi katerega je imel takrat že nekaj zdravstvenih težav, še vedno del njegovega vsakdana. Štiri leta za tem je zaradi zapletov z jetri preživel nekaj tednov v bolnišnici in po prihodu domov en mesec ni pil.

Toda sprememba ni trajala dolgo. Hitro se je vrnil na stara pota in se alkoholu povsem vdal. Na koncu ga je ta pogubil. Umrl je zaradi odpovedi jeter.

“Do zadnje kaplje!” je naslov biografije o njem, ki je izšla leta 2013 in dodobra opisuje pestro življenjsko zgodbo tega Urugvajca, ki ga romantiki na Sardiniji in tudi drugje nikoli ne bodo pozabili, a v resnici v nogometu prav veliko ni naredil.

Razlogov je verjetno več, izstopa pa predvsem en. Alkohol, ki je bil njegov stalni spremljevalec že od najstniških let. Življenjska pot, ki jo je prehodil, ni bila lahka. Starša, njegov priimek ima irske korenine, sta ga zapustila že v rani mladosti, odraščal je ob babici in v revščini v mestu Paso de los Toros, ki leži kakšnih 200 kilometrov od Motevidea.

Težko otroštvo, ki je začrtalo njegovo pot

Da bi k hiši prinesel nekaj denarja, je že kot otrok na ulici prodajal sendviče. Naključje je hotelo, da je imel stojnico postavljeno neposredno ob bordelu, kar je verjetno močno vplivalo na njegovo nadaljnjo pot. Tam se je prvič srečal z alkoholom, ki ga je spremljal do konca življenja. V njem je bilo tudi veliko žensk. Nenazadnje je za seboj pustil tri otroke, niti eden od njih nima iste mame.

“Žensk je bilo res veliko. Menjale so se praktično vsak dan,” je priznal O’Neill, ki je v opitem stanju počel številne neumnosti in razmetaval denar. “Nekoč sem bil na neki dražbi krav v Montevideu povsem pijan. Kupil sem prav vse krave, na koncu jih je bilo 1.104. Zanje se potrošil 250 tisoč dolarjev,” je razkril noro anekdoto iz razuzdanega življenja, v katerem je ob ženskah in alkoholu največ denarja izgubil na stavnicah. Zaslužil pa ga je z nogometom v karieri kar nekaj.

Bil je izjemno nadarjen nogometaš. Vezist z izjemno tehniko in lucidnimi potezami, ki so občinstvo spravljale na noge. Nase je prvič opozoril v Montevideu kot član enega od dveh najboljših urugvajskih nogometnih klubov Nacionala, za katerega je leta 1992 debitiral z 18 leti in takoj postal prvak. Takrat je igral še obrobno vlogo, že v naslednjih letih pa postal njegov glavni junak in tudi urugvajski reprezentant.

Za Urugvaj je odigral le 19 tekem in dosegel 2 gola. FOTO: Profimedia.

V Cagliariju je postal legenda in osmešil Gennara Gattusa

Južno Ameriko je kmalu prerasel, zato se je po treh letih preselil v takrat najmočnejšo nogometno ligo na svetu, italijansko Serie A. Januarja 1996 je okrepil Cagliari. V štirih letih in pol, v katerih je zbral 136 nastopov in 16 golov, se je za vedno zapisal v srca navijačev, pri katerih še danes uživa status ikone. Nosil je kultno številko 10 in bil tudi kapetan.

“Najbolj se spomnim tekme proti Salernitani, na kateri je osmešil velikega Rina,” se je ob njegovi smrti eden od navijačev Cagliarija spomnil na tekmo, ki je Urugvajca močno zaznamovala. Na tej tekmi je kar petkrat porinil žogo med nogama nasprotnikovega nogometaša Gennara Gattusa, ki je pozneje postal legenda italijanskega nogometa in še danes velja za enega najbolj robustnih vezistov, kar jih je dal nogomet.

“Paolo Montero mi je rekel, da mi to, da ga trikrat preigram med nogama, zagotovo ne more uspeti, zato sva stavila,” je lucidni urugvajski vezist razlagal po tej tekmi, ki se je končala z zmago Cagliarija s 3:1. V tisti sezoni je po še eni njegovi sijajni predstavi z 1:0 padel tudi Juventus, ki je že leto pozneje postal njegov klub. Po izpadu Cagliarija v drugo ligo je namreč kot velika okrepitev prišel v Torino.

Med treningom v družbi Alvara Recobe. FOTO: Profimedia.

Po prestopu v Juventus je šlo vse navzdol

Na Sardiniji je kljub nešportnemu življenju O’Neill lahko blestel, medtem ko na severu Italije v družbi nekaterih najboljših nogometašev na svetu (ob Zidanu še Alessandro del Piero, David Trezeguet, Gianluca Zambrotta …) ni šlo. Sloviti Carlo Ancelotti ekscesov, kot je ta, da se je Urugvajec prebujal v nočnih lokalih in od tam odbrzel neposredno na trening, ni dopuščal.

V letu in pol je zato za Juventus odigral vsega 20 tekem in januarja 2002 odšel v Perugio. Tudi tam ni zdržal dolgo, vsega šest mesecev, v katerih je v devetih nastopih zabil en gol. V Italiji ga ni želel več nihče razen Cagliarija, pri katerem so ga navijači sprejeli z velikim navdušenjem in upali na novo pravljico. Niso je dočakali. O’Neill je svojo drugo sardinijsko epizodo končal brez samcate minute, ki bi jo odigral.

Podobno neuspešen je bil tudi njegov povratek v Nacional v začetku leta 2003. Za klub, pri katerem se je začel njegov nogometni vzpon, je odigral vsega pet tekem in končal kariero. Star je bil vsega 29 let.

Potem je za več kot desetletje zginil z radarja, nakar so se nanj spomnili urugvajski mediji, ga izbrskali in z njegovo zgodbo šokirali nogometni svet. Zdaj se je tragično končala, a spomin na čarovnika v dresu s številko 10 bo, sploh na Sardiniji, za vedno ostal. Tudi kot življenjska lekcija za številne uspešne nogometaše, ki so prišli in še prihajajo za njim.