Zvezdniški večer v Andaluziji, poln čustev in solz

Foto: Profimedia

Od legend se ni lahko posloviti. Spomini na celotno kariero, trenutki veselja in trenutki žalosti se kopičijo drug za drugim, kot bi hoteli preprečiti neizogibno. Toda tako v športu kot v življenju ima vse svoj začetek in konec. In prišel je čas, da se večni kapetan Betisa Joaquin, ki mu je uspelo pridobiti naklonjenost in občudovanje celotne Španije, poslovi.

Sevilja. Mesto, ki je v nogometnem smislu razdvojeno. Na zeleno-beli in rdeče-beli del. In čeprav je bilo v smislu trofej zagotovo več proslavljanja v slednjem, pa se je 6. junija 2023 vsaj na videz zdelo, da je mesto pozabilo na vsa nesoglasja.

Pričakovanja so bila velika in že nekaj ur pred dogodkom se je v Heliopolisu čutila posebna atmosfera. Zeleno-bele barve so krasile številne balkone in prostore v mestu, majice in dresi Betisa s številko 17 pa so se množično pojavili na ulicah. Vsi so bili pripravljeni na zadnje slovo večnega kapetana Betisa Joaquina.

In čeprav si mnogi za pot proti stadionu izberejo javni prevoz, pa je bilo v torek popoldan moč videti ogromno ljudi, ki so se iz centra mesta odpravili na približno tri kilometre dolg sprehod proti stadionu poimenovanem po Benitu Villamarinu, ki je bil predsednik kluba med letoma 1955 in 1965.

Vsi avtobusi v smeri stadiona so bili polni že več kot tri ure pred tekmo. Foto: SK

Na poslovilni tekmi niso manjkale legende

Zagotovo so bili vsi navijači Betisa mnenja, da si je Joaquin zaslužil slovo v slogu — edinstveno in nepozabno. In za to so poskrbeli klub in strastni navijači, ki so svojemu kapetanu od prve do zadnje minute jasno pokazali, kako zelo ga imajo radi in kako ga občudujejo. Množica zeleno-belih navijačev je 41-letniku izkazala neverjetno podporo, kapetan pa je sredi tekme postal čustven, točil solze in izkazoval hvaležnost za to zgodovinsko priznanje.

Pristoni so bili Raul, Iker Casillas, Sergio Ramos in mnogi drugi …

💚🖤💚

¡Reunión de Leyendas!#Joaking pic.twitter.com/aqdsFDvqbO

— Real Betis Balompié 🌴💚 (@RealBetis) June 6, 2023

Na praktično razprodanem stadionu Benito Villamarin, ki ga je obiskalo skoraj 60 tisoč gledalcev, je “zdaj Betis, zdaj” odmevalo kot še nikoli prej. S številko 17 in Joaquinovim imenom, natisnjenim na tisočih majicah na tribunah, je bila ustvarjena spektakularna zelena kulisa za dobrodošlico nogometašu, ki je že postal legenda. Sredi zabave pa so večnega kapetana spremljali številni soigralci, nekdanji soigralci, tekmeci in prijatelji, s katerimi je skoraj 23 let užival v svoji strasti do nogometa.

Rezultat postranskega pomena

Tekma je bila najmanj pomembna. Zabava je pripadla Joaquinu, ki je z dvema odličnima goloma sodeloval pri zmagi s 6:4 in odšel v velikem slogu. To je bil njegov veliki večer. Odhajal je jokajoč kot otrok, v tunelu na poti proti slačilnici je objemal svojo ženo in hčerki. Po tekmi je imel čas, da je z družino in gosti naredil prvi krog po stadionu. Zadnji krog po stadionu, kjer je preživel večji del svoje kariere.

VIDEO: Prihod Joaquina

Joaquin — večni kapetan Betisa

Joaquin Sanchez Rodriguez je najpomembnejši nogometaš v več kot 110-letni zgodovini zeleno-belega kluba. Celo življenje je užival v svoji strasti, osrečeval navijače kluba, ki mu je odprl vrata slave, in za seboj pustil neskončen seznam tekem, golov in rekordov, okronanih s tremi lovorikami.

Foto: Guliverimage

Konec ljubezenske zgodbe, ikona španskega nogometa končuje kariero

La liga
19. Apr 2023 0

La liga
19. Apr 2023 0

22 let in 276 dni je minilo, odkar je mladenič iz kraja El Puerto de Santa Maria prvič na uradni tekmi oblekel dres zeleno-belih (3. september leta 2000). To je bilo na stadionu San Lazaro v Composteli, ko je Betis igral v drugi ligi. To je bil začetek kariere, ki ga je kmalu popeljala med elito in mu odprla vrata v reprezentanco, s katero je igral na dveh svetovnih prvenstvih in enem evropskem prvenstvu.

Foto: SK

V svoji profesionalni karieri, ki se je začela na prelomu tisočletja in ki jo je zaradi izogibanja resnim poškodbam lahko podaljšal do leta 2023, je Joaquin dosegel rekordno dolgoživost in doslednost, ki je uspela le največjim v zgodovini španskega nogometa. V nedeljo, na zadnji tekmi letošnjega španskega prvenstva, je izenačil slavni rekord Andonija Zubizarrete v številu odigranih tekem v prvi ligi. Rekord je bil zagotovo dosegljiv, če upoštevamo, da je dve sezoni preživel v italijanski serie A pri Fiorentini, kjer je zbral skoraj 50 nastopov.

Od svojega debija septembra 2000 je Joaquin zbral 847 profesionalnih klubskih nastopov, od tega kar 622 v španski prvi ligi. Temu je dodal še 51 nastopov v španski reprezentanci.

Joaquin je igralec, ki je za Betis odigral največ uradnih tekem (528), pred legendami, kot so Jose Ramon Esnaola (460), Julio Cardeñosa (413) in Rafael Gordillo (411). Logično je tudi igralec z največ nastopi v prvi ligi kot igralec zeleno-belih (407), v nedeljo pa je za 100 nastopov prehitel Cardeñoso (307), drugouvrščenega igralca.

Večni kapetan je vseh tekmovanjih dosegel 112 golov za klube (štiri za reprezentanco) in več kot sto asistenc. V zgodovini Betisa je s 53 goli peti najboljši strelec v prvi ligi, pred njim so le Poli Rincon (78), Ruben Castro (77), Alfonso (69) in Ansola (54). Zapomnil pa si bo tudi dan, ko je 8. decembra 2019 proti Athleticu iz Bilbaa postal najstarejši igralec, ki je dosegel hat-trick v petih najboljših evropskih ligah.

Hkrati je tudi igralec z največ zmagami v španskem nogometu, ne da bi kdajkoli igral za Real Madrid, Barcelono ali Atletico Madrid. Čeprav je tudi igralec z največ porazi v LaLigi (210) in največ remiji (162), to nadomešča z drugimi številkami; kar 20 sezon je preživel v Primeri ligi, kar je več kot kdor koli drug.

Joaquin je v svoji karieri poskrbel tudi za več kot sto asistenc. Tako je bilo tudi pred manj kot mesecem, ko je Borja Iglesias zapečatil zmago proti Rayo Vallecanu, s katero je Betis praktično potrdil nastope v evropskih tekmovanjih tudi v prihodnji sezoni in v zgodovino zapisal še en rekord — najstarejši asistent v LaLigi, z 41 leti in 298 dnevi.

“Ljudem se lahko samo zahvalim. Ne morem biti srečnejši za vse, kar Betis pomeni v mojem življenju, in za podporo, ki so mi jo nudili ljudje, za vse občutke, za način življenja. Upam, da se bom teh dni spominjal kot nečesa posebnega in lepega. Kot sem rekel, jaz odhajam, Betis pa ostaja,” je ob nagovoru, da se bo po sezoni upokojil, dejal kapetan Betisa.

Zadnje slovo Joaquina od navijačev:

Nihče ni želel zamuditi slovo od legende. Zgodovinski rivali, kot so Sergio Ramos, Raul in Casillas so bili deležni izjemne naklonjenosti navijačev Betisa. Tudi kapetan iz rdečega dela Seville Jesus Navas, ki so mu navijači Betisa, oblečeni v zeleno barvo, namenili stoječe ovacije.

Za kakovost je poskrbel Denilson, za zabavo pa Pepe Reina. Niso manjkali niti zadetki, gledalci so jih lahko videli kar deset. Mrežo so zatresle mnoge legende, kot so Santi Cazorla, Oliveira, Nolito, Sergio Leon, Juanmi, Ruben Castro, najboljši strelec v zgodovini Betisa, in za konec Marcos Assunçao z zadetkom iz prostega strela, ki ga je Reina sprva obranil, toda navijači so želeli, da se prosti strel izvede še enkrat. In želja je bila uslišana. Brazilec je bil v drugem poskusu uspešen in tako še enkrat okusil, kako je zabiti gol pred polnimi tribunami Betisovega stadiona.

Kasneje je prišel neizogibni trenutek. Čustveno, nepozabno slovo, polno solz žalosti zaradi odhoda večnega kapetana Betisa in hkrati veselja, ker so lahko tako dolgo uživali v njegovi dolgoletni karieri.

Jokali tudi nogometni bogovi

Dan v prestolnici Andaluzije je bil sicer izjemno vroč. Temperature se ponoči niso spustile pod 20 stopinj Celzija, čez dan pa so dosegle tudi do 35 stopinj. Toda bolj kot se je bližal začetek tekme, vse več oblakov je bilo moč videti na nebu. In kot bi bilo usoda tako hotela, okoli 21. ure, tik pred začetkom tekme, so bile vidne prve dežne kaplje. Vrhunec padavin je bil na sporedu prav ob koncu srečanja, toda to ni preprečilo zabave in ognjemeta, ki sta sledila po obračunu.

Nihče si ni želel, da bi se zabava končala. Na koncu to ni bila samo zabava za Joaquina. Hkrati je bila zabava za vse bivše legende Betisa in mnoge druge, ki nikoli niso nosili zeleno-beli dres. V središču večera je bil vseeno nogomet, ki je znova spisal neverjetno zgodbo.