Tudi, če bi imeli na voljo veliko več, se tega ne bi šli

Mitja Koželj, alfa in omega Nove KBM Branika. Foto: Nova KBM Branik

"Ko vidim, koliko nekatera dekleta v enem letu zrastejo, tako osebnostno kot igralsko, je to nekaj najlepšega in dokaz, da je pot, po kateri hodimo, pravilna," ponosno pove direktor mariborskega odbojkarskega kluba Nova KBM Branik Mitja Koželj.

Nova KBM Branik je z naskokom najuspešnejši ženski odbojkarski kolektiv. Ima kar 16 državnih naslovov, še dva več v pokalnem tekmovanju, štirikrat pa so bankirke osvojile tudi Ligo MEVZA. Pomemben del te izjemno uspešne odbojkarske zgodbe pa je že vrsto let tudi Mitja Koželj, ki ima v teh negotovih časih ogromno dela.

“Če smo včasih dejali, da smo morali veliko delati, moramo zdaj še toliko bolj. Smo v čudnem obdobju, toliko zunajšportnega stresa prej ni bilo, a za zdaj se držimo nad vodo, če se tako izrazim,” nam je na začetku pogovor povedal Mitja Koželj, brez katerega si ženske mariborske odbojke praktično ne gre predstavljati.

Sam sebe zamenjal na klopi trenerja

Glede na to, da je Koželj že toliko časa v pisarnah Nove KBM Branika, mnogi ne vedo, da je bil nekdaj tudi uspešen odbojkar, tudi trener.

“Zagotovo sem nekaj časa sanjal, da bi nekoč postal uspešen trener. To sem tudi bil sem dve, tri sezone ravno na klopi Maribora, nato pa smo se z družino, v katero sem se priženil, odločili, da tako ne bo šlo več naprej. Družina je doma potrebovala pomoč, zato sem se umaknil v neko drugo vlogo v klubu. Najprej sem mislil, da bo to kratkoročno, zdaj pa sem še vedno tukaj. Sam sebe sem zamenjal z Brunom Najdičem, sam pa sem prevzel športni del in menedžiranje ekipe.”

Bruno Najdič (desno) in Matjaž Hafner po nekaj pavzah spet vodita Novo KBM Branik. Sploh prvi ne pogrešljiv člen zgodbe pri mariborski ekipi.

Sinergija z mariborsko banko

Vlogo direktorja ženske mariborske ekipe opravlja že 14 let, kar le govori o tem, da vse skupaj ni več le delo, ampak nekakšen način življenja. Koželju ni težko priznati, da je ekipa bankirk njegova druga družina: “Preko tega kluba je šlo ogromno igralk, na katere sem izredno ponosen. Nekatere se vračajo, predajajo svoje izkušnje in znanje na mlajše. Bilo je kar nekaj turbuletnih let. Med 2012 in 2016 smo imeli tudi velike finančne težave, v zadnjih osmih letih smo zamenjali tri predsednike, a ves čas pa smo ostali pod okriljem Nove KBM. Gre za zares zvestega partnerja. Med nami že leta vlada lepa sinergija, lahko smo ponosni, da je tako in upam, da bo tako tudi vnaprej.”

Ko je na vrata potrkal koronavirus

Tako kot za vse, se je tudi tudi Mariborčank dotaknil koronavirus. V zadnjih dveh sezonah jim ni bilo lahko, v pisarnah so iskali vsak evro, da so lahko delovali po začrtanih tirnicah po drugi strani pa jih je prehitel Calcit in prevzel primat trenutno najboljše ekipe v Sloveniji. Koželj si s tem ne beli glave, saj Kamničani opravljajo z veliko večjim proračunom.

“Vesel sem za Kamnik in rezultate, ki jih dosega, vesel sem bil pred leti tudi za GEN-I Volley, tudi Šempeter je imel v pretekli sezoni velike apetite. A kdor me pozna, ve, da se na druge nikoli nisem oziral. Brez Kamnika ženska odbojka ne bi bila na tem nivoju, kot je, a mi se ne moremo iti tega. Delujemo v veliko manjših okvirjih. Tudi struktura v našem klubu je popolnoma drugačna kot v Kamniku,” razloži.

Denar je dobrodošel, a glavna stvar je zdravo jedro

“Tudi, če bi imeli veliko več denarja in bi lahko več trošili, sam ne bi šel v to, saj vsaka tujka vzame mesto vsaj eni domači igralki. To je dejstvo,” poudari, bolj je naklonjen temu, da se postavi jedro z igralkami z domačega okolja. To je tista osnova za razvoj ekipe, ne samo ekipe, ampak tudi slovenske ženske odbojke.

“To je ključno. Dekle pri 16 letih lahko odigra perfektno tekmo, ne more pa celotnega prvenstva. Vse ekipe so oktobra in novembra še močno motivirane. Decembra se ponavadi že pokaže jasnejša slika, konec sezone pa sploh. Zato tudi po začetnih porazih v tej sezoni nismo delali panike. Naša dekleta oddelajo osem, devet treningov na teden, odigrajo tri tekme, ob tem pa še obiskujejo gimnazijo, nekatere študirajo. Dekleta so zelo obremenjena, to ni šala,” pojasni Koželj.

Zunanji pritiski obstajajo, a v klubu imajo mir

Po njegovem mnenju danes prvoligaš ni težko biti, “a biti prvoligaš, ki se s tako mlado ekipo že vrsto let bori za vrh, je druga zgodba. V nekem obdobju so se naše mlade igralke merile z zares kakovostnimi nasprotniki, a se nismo dali in lovili maksimum, a ne za vsako ceno. Meni je najtežje, saj zunanji pritiski še vedno ostajajo, od nas zahtevajo le prvo mesto in zmage, v ekipi pa imamo zadeve lepo razdelane, vemo, kaj in kako, vemo, kaj želimo, kaj je naše delo in pot. Tega se držimo in menim, da je tako prav,” doda Koželj.

Nikoli niso šli preko sebe

V slovenskem odbojkarskem okolju se v zadnjem času govori, da Nova KBM Branik za talentirane igralke ni več sveti gral, ki so si ga pred tem želele. Tudi Koželj prizna, da so v zadnjih letih res naredili 90-odstotkov manj pogovorov z dekleti kot predtem, a obstaja razlog za to.

“V zadnjih letih je bilo v Sloveniji kar nekaj projektov, ki so bili agresivni do najboljših mladih igralk. A če pogledamo zdaj, kje so ta dekleta, ki so naredile te prestope, jih večinoma ni nikjer več. Lahko rečem, da smo se prav odločili, da nismo šli preko sebe in ostali zvesti svoji filozofiji. Bodo pa te stvari slabo vplivale na slovensko odbojko, upam, da se to popravi. V mlajših selekcijah se dela izjemno dobro, ko je punca stara 16 let, pa se stvari znajo zaplesti. Če pogledamo za primer Srbijo. Bili so tam kot mi, ekipe so igrale z najstnicami, zdaj pa se v zadnjih letih trend obrnil. Če ti nimaš v ligi 22, 23, 24 let starih deklet, nekaj ni v redu,” je zaskrbljen direktor Nove KBM.

Ameriški sistem

Mariborčanke pod Koželjem že vrsto let delujejo po ameriškem sistemu. Poleg treningov in tekem članice ekipe obiskujejo tudi šole, v klubu poskrbijo tudi za njihovo nastanitev in druge ugodnosti, ki potrebuje igralka za razvoj, saj se jim zdi to izjemno pomembno, a …

“…če bi vprašali ekonomista in bi nekaj številk vrgel v Excel tabelo, bi bilo veliko enostavneje pripeljati dve, tri tujke in zmagati prvenstvo. Tudi ceneje bi bilo, a naši sponzorji so tudi zagovorniki tega našega sistema. Imamo okvir, kot ga imamo, lahko rečem, da smo finančno v zadnjih letih padali, a smo luknjo pokrili z nekaj preostalimi produkti. Ni bilo lahko, lahko rečem, da je bilo zame obdobje zadnjih let eno najtežjih v mojem življenju, mnogi menijo, da so naši sponzorji samoumevni, vendar ni tako. Vse skupaj nima veze z realnostjo.”

Trije plačilni razredi

Članice prve ekipe Nove KBM Branika so po besedah Koželja plačane s srednjimi prejemki. O številkah ni želel govoriti, je pa povedal, da so dekleta na plačilni listi razdeljena po hierarhiji v tri razrede: “Prvi dve sezoni dekleta dobivajo štipendijo, vsa dekleta enako, po treh letih pridejo v drugi razred, če v tem obdobju pridejo še v prvo postavo, pa pridejo v tretji razred. Tega se držimo zadnji osem let. Imajo pa seveda tudi druge ugodnosti. Klub zanje res dobro poskrbi, dobijo paket ugodnosti, ki ni zanemarljiv. Sam trmasto vztrajam pri tem, saj drugače mene ne bi bilo več tukaj, tudi klub skoraj zagotovo ne bi bil tukaj, kot je.”

Pravila so jasna

Pogoj za igranje za Novo KBM Branik je v zadnjem času tudi obiskovanje gimnazije, fakultete. Če tega starši in dekleta niso pripravljeni, ne pride do dogovora, ker nima nekega smisla poudarja Koželj, ob tem pa ponosno pove, da so tudi starši, ki svoj čas pritiskali na klub in trenerja, veliko bolj razumljivi, kot so bili: “Morajo se zavedati, da posameznik ne naredi ekipe, ampak ekipa posameznika.”

“S starši, ki vidijo, koliko klub vlaga v njihovega otroka, ni težav. Tudi trenerski štab je tako postavljen, da je težko karkoli oporekat, več težav je bilo pri prestopih teh mladih deklet, pa še tega je vse manj. Veste ni težava se igrati odbojko nekajkrat na teden in pol iti na tekmo 1.B lige, sploh pa, če govorimo za drugo ligo. Ni rezultatskih zahtev, ni omejitev, pri nas odsotnosti ni. Dekleta imajo prisotnost na treningih 99-odstotno, za vsako bolezen in poškodbo se ve. Tudi s šolo komuniciramo na dnevni bazi, veliko je nekaj okvirjev, res skrbimo za dekleta.”

“Imam otroka, ki se zdaj podaja v svet športa in vem, kako pomembno je, če nekdo skrbi za tvojega otroka. Ogromno se vlaga tudi v drugo ekipo, veliko se je potovalo, dokler se je to dalo. Kdor seveda v tem ne vidi prihodnosti, nima smisla, da je pri nas. Naša ekipa ni nikoli podpisovala že narejenih odbojkaric. Govorim, o dekletih starih med 15 in 17 let. Še vedno so mlade, a razlika je v razmišljanju, pri 20 letih pa jih nato ponavadi ni nikjer več. Pri dekletih je to res težko. Štipendiraš šest punc, recimo tri, pet, tudi osem let, da gre na koncu recimo ena po pravi poti.”

“Ni enostavno. Delamo tudi analize deklet, ki so prestopile v tujino, tiste, ki se vračajo, lahko povedo, kako je tukaj in kako tam. Ritem je izredno naporen, a vseeno mislim, da je slovenska odbojka na pravi poti. Število najmlajših nam iz leta v leto raste, skoraj jih ne moremo več sprejeti, saj nimamo več kapacitet.”

Veliko jih je odšlo, odškodnine pa smešne

Koželj se še dobro spominja, kako je bilo, ko so ekipo dekleta zapuščala druga za drugo in upa, da so se vsi iz te izkušnje nekaj naučili, predvsem igralke. Sam je že takrat vedel, da to ni prava pot, a igralke so se odločile po svoje.

“Pred leti je veljal trend, da se za vsako ceno gre v tujino in podpiše pogodbo. Mi imamo najboljše kadetske in mladinske ekipe, kakovosti ne manjka, a vsega bi se morali lotili veliko bolj strukturirano. Dve leti sem trudil, da zadržim ekipo, nato pa se je začelo. Izo Mlakar smo predčasno spustili iz ekipe, Sašo Planinšec, Darjo Eržen, Ano Marijo Vovk, …

V ta klub sem dal 10 let svojega življenja in denarja, v dveh mesecih se je vse podrlo. Zame je slovenski prostor veliko več vreden kot tujina. Ni treba, da igralka igra za nas, lahko tudi za Calcit, nimam težav s tem, a to kar se je dogajalo v preteklosti, ni v redu. Poglejte seznam reprezentance tri leta nazaj in danes, saj te zaboli srce … To je težka tema, zato smo se tudi mi v klubu zaprli v mehurček. Zdaj se tri, štiri leta zakopali v delo in gremo po drugi poti.”

Darja Eržen, trenutno prva korektorka Slovenije, je bankirke zapustila pred iztekom pogodbe. Foto: CEV

Ne samo, da so igralke predčasno prekinjale pogodbe, od tega klub ni imel prav veliko. Na koncu se je izkazalo, žal, da igralke tudi ne. “Če bi se vedelo, koliko smo dobili od odškodnin, bi se vsi smejali, mene pa bi bilo sram. A sam nisem sovražnik odbojke, nima smisla imeti doma nezadovoljno igralko, na koncu smo sporazumno prekinili pogodbo, drugega nam ni preostalo. Dekleta po lepih besedah zastopnikov v treh dneh izgubijo glavo, ne poslušajo ne kluba, ne staršev …”

“Lahko smo že jutri konkurenčni Calcitu”

V pretekli sezoni se je Nova KBM Branik v zaključnem delu po številnih težav s poškodbami okrepila z dvema tujkama, v tej sezoni Koželj meni, da bodo v tej zasedbi, ki se ji je pred tedni pridružila izkušena Monika Potokar, zdržali do konca. Slednja je prevzela vlogo mame, nekakšne vodje, ki malce blaži pritisk, ki si ga te mlade igralke ustvarjajo.

“Menim, da si ga ne bi smele, a Nova KBM Branik je taka ekipa, od katere zunanji opazovalci pričakujejo le zmage. Vesel sem, da se nam je Monika pridružila. Prinesla je izkušnje, odnos do dela, pozitivno energijo, po drugi strani pa kakšnih drugih okrepitev ni v načrtu. Vsaka tujka, bi na klop posadila dve naši igralki, kar pa ni prav. Nam ne manjka veliko. Lahko smo že jutri konkurenčni Calcitu za sezono ali dve, nato pa ne bi vedeli, ali bomo preživeli ali ne.

Imamo strukturirane sponzorje, točno se ve, kaj in koliko in če ne znaš znotraj tega proračuna, imaš lahko velike težave. Moja odgovornost je, da ne ogrozim stabilnih služb trenerjev, odgovornost imamo tudi do igralk. Imamo 20 deklet pod svojim okriljem, nikakor ne bi bilo prav, da se zgodba čez noč konča. V Sloveniji je bilo že preveč takih zgodb in mi se tega ne gremo. Kot sem rekel, gremo po drugi poti, daljši, potrebno bo veliko potrpljenja in mirnih živcev, a vem, da se da.”

Cilj je uvrstitev v finale, nato pa …

Bankirke, ki so v tej sezoni že štirikrat klonile proti Calcitu, tudi v finalu pokala v Tivoliju, želijo v finale tudi v državnem prvenstvu. “Menim, da smo iz treninga v trening boljši. Čeprav imamo eno najmlajših ekip v ligi, je naš cilj uvrstitev v finale. Mogoče letos in drugo leto še ne bomo na vrhu, a prepričan sem, da se bo to kmalu zgodilo,” poudari direktor Nove KBM Branika.

Koželj je skozi pogovora pokazal tudi tisto manj prijetno stvar ženske odbojke, a kot sam pravi, mu je ta šport dal res veliko. Ženska odbojka je njegovo življenje. “Na ta klub sem izredno ponosen in dokler bomo imeli posluh sponzorjev in ostalih, bomo lahko nadaljevali na ta način. Sam nimam nobenih osebnih interesov, če bi nekdo rekel, da bi nekdo bolje delal od mene, mu brez težav prepustim stolček, a za zdaj se še ni našel. Žal mi je za dekleta, ki so vztrajale pri svojem, nenazadnje je to njihova pravica, a zdaj niso tam, kjer sem jih sam videl,” obžaluje Koželj, po drugi strani pa ga radosti, ko vidi, da punce, ki so del kluba, napredujejo in se razvijajo v pravo smer.

“Ko vidim, koliko nekatera dekleta v enem letu zrastejo, tako osebnostno kot igralsko, je to nekaj najlepšega in dokaz, da je pot, po kateri hodimo, pravilna,” ponosno pove, saj se zaveda, kako težko je vzgojiti posameznico v dobro igralko.

“Nekaj je teorija, drugo praksa. Nikakor je ne moreš vzgojiti, če loviš naslov državnega prvaka. V klubu vedno poteka ta debata, sam vedno zagovarjam vzgojo in naložbo za prihodnost, seveda ne manjka niti športnega vidika, ampak teh mladih ne moreš in ne smeš obremeniti še s tem, že prej sem omenil, kako se dela v klubu, že to je svojevrsten napor, ki ga ne zdrži vsaka.”