Izvrstnim uspehom slovenskih športnikov na olimpijskih igrah ni videti konca. V Pekingu se je končal šele četrti tekmovalni dan, Slovenija pa ima že pet medalj. Trem skakalnim sta se v skupno vsoto žlahtnih kovin danes pridružili še dve deskarski.
Če nas je v minulih letih s tremi kolajnami – srebrno iz Sočija ter bronastima iz Sočija in Pjongčanga – razveseljeval Žan Košir, sta danes na veliki oder pod petimi krogi stopila Tim Mastnak in Gloria Kotnik. Osvojila sta srebrno in bronasto kolajno.
Celjan in Velenjčanka sta poskrbela, da je 8. februar poleg naziva kulturni dobil še naziv športni ali pa kar deskarski dan. Za pojasnilo, kako velik je ta uspeh za šport, ki se je v Sloveniji zares uveljavil šele v tem tisočletju, smo poklicali Dejana Koširja. Prvega svetovnega prvaka v deskanju iz dežele s sončne strani Alp (2003) in dvakratnega udeleženca olimpijskih iger (2002, 2006).
Kranjskogorčan zaradi službenih obveznosti ni več vpet v ta šport, a današnjo tekmo si je vendarle ogledal. Ne v celoti, ker mu je to onemogočilo delo v domačem turističnem objektu, a vožnji Mastnaka in Kotnikove za kolajne je vendarle ujel. Nosilec slovenske zastave na igrah v Salt Lake Cityju 2002 je bil nad razpletom navdušen.
Niz deskarskih kolajn na OI se nadaljuje, če ni uspelo Žanu Koširju, pa je Timu Mastnaku in Glorii Kotnik.
Ja, noro. Nikoli ne smeš delati krivice drugim. Vsi tekmujejo, ni tukaj zgolj en deskar. Kot sem zasledil preko medijev, je Tim Mastnak pred igrami zelo dobro tekmoval v svetovnem pokalu. Treba je biti ponižen in spoštovati vsakega. Res super, fantastičen dan za deskanje in slovensko reprezentanco.
Tim Mastnak je bil že srebrn na svetovnem prvenstvu, ima tudi mali globus za seštevek veleslaloma. A olimpijska medalja je vendarle krona kariere?
Seveda. Osvojiti olimpijsko medaljo je nekaj največjega. To je super za vsakega posameznika, za njegovo kariero in nadaljevanje le te. To velja tudi za Glorio, ki je bila v posebni situaciji. Vrniti se po letu premora zaradi materinstva in toliko let vztrajanja … Vendarle je prišel njen dan. S tem je vse poplačano.
Gledal sem prve vožnje, ko je nastopal še Košir. Nato sem imel službene obveznosti, videl pa sem vožnji Glorie za bron in Tima za srebro.
Pa ste pri finalni vožnji Mastnaka, tako kot večina, mislili, da je že zmagal?
To je mit paralelnih dvobojev. To je podobno kot pri tenisu. Dokler ne osvojiš zadnje točke oziroma v našem primeru ne prečkaš ciljne črte, dvoboj še ni dobljen. Mogoče sta fokus in koncentracija, kaj je treba še storiti do cilja, za trenutek ušla. Morda je začutil, da je sotekmovalec pred zaključkom naredil napako in se je prehitro videl v cilju. Ker pa je kontrola telesa, kako zavijati, ušla, je prišlo do majhne napake. To je tekmec izkoristil.
Na žalost Tim ni zmagal, a je očitno cel dan vozil fenomenalno, da je prišel do finala. Čeprav je kolajna srebrna, je to še vedno fantastično. Je pa to velika izkušnja, ki jo bo lahko uporabil v prihodnosti. Mlad je še, na naslednjih tekmah in morda še enih igrah bo lahko to izkoristil sebi v prid. In se držal reka Primoža Rogliča: “It’s never over, until it’s over.”
Peta kolajna za deskarje skupno na zimskih igrah. Tik za skakalci (6) in alpskimi smučarji (7).
To je res nekaj fantastičnega, saj so v teh uveljavljenih športih v ozadju sistemske rešitve, tudi vložki so večji. Glede na to, kako se naš šport razvija in da je bila začetna podpora nična, se ob tem izkazuje veličina posameznikov. Te imajo tako radi deskanje, da vlagajo vanj, ne glede na to, kakšen je sistem. Lepo je videti, da je tudi naša disciplina ob boku uveljavljenih športov. Glede na vložke je to res fenomenalno.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Bodi prvi, ki bo pustil komentar!