Koroška si kaj lahko predstavlja novo skupno kandidaturo s Slovenijo in Furlanijo-Julijsko krajino za zimske olimpijske igre leta 2034. Poročanje koroške ORF o tej tematiki je za agencijo Apa v petek potrdila pisarna koroškega deželnega glavarja Petra Kaiserja. Slovenski predstavniki sicer pravijo, da vsebinskih pogovor zaenkrat še ni.

Koroška bi s tem rada oživela pobudo treh dežel, znano pod nazivom Senza Confini, s katero so se omenjene tri strani v 90. letih prejšnjega stoletja že potegovale za zimske olimpijske igre, nazadnje za igre 2006, ki jih je dobil Torino. V Kaiserjevi pisarni so ob tem pripisali, da se mora kandidatura nasloniti na osnovna olimpijska načela, je poročala avstrijska tiskovna agencija.

Olimpijske igre odprte, že jutri po prvo slovensko kolajno

Peking 2022

4. Feb 2022 0

Peking 2022

4. Feb 2022 0

Nas bo leta 2050 zanimalo, ali se je počutil(a) olimpijsko?

Peking 2022

4. Feb 2022 0

Peking 2022

4. Feb 2022 0

“Če se bo Mednarodni olimpijski komite vrnil k trajnostno naravnanim igram, izvornim idejam Coubertina (Pierre Coubertin je ustanovitelj Mednarodnega olimpijskega komiteja, op. STA), da bomo gostili igre, ki povezujejo ljudi in z mislijo na vnuke, za katere bomo naravo ohranili nedotaknjeno in le izboljšali že obstoječo infrastrukturo, si igre kaj lahko predstavljamo,” so zapisali in posredno predstavili, kako si zamišljajo zimske olimpijske igre treh dežel.

Na Koroškem poudarjajo, da so absolutno proti gigantizmu iger in vlaganjem v projekt, ki je namenjen le dvotedenski prireditvi. Letnica je okvirno že določena, saj bo naslednje zimske igre 2026 gostil Milano v partnerstvu s Cortino d’Ampezzo, leta 2030 igre zato po vsej verjetnosti ne bodo v Evropi, naslednja možnost so torej igre leta 2034.

Odlična infrastruktura

Kaiser dodaja, da ima regija lepo izhodišče zaradi že obstoječe infrastrukture. Beljak in Planica imata lepo izhodišče za smučarske in tekaške prireditve, smučišči Bad Kleinkirchheim in Trbiž za tekme alpskega smučanja. Ledeni dvorani v Beljaku in Celovcu sta bili pravkar prenovljeni, Weissensee ima stezo za sankanje in bob, več možnosti se ponuja za biatlon in deskanje na snegu.

Morda bo tovrstni načrt skupne prireditve, s tem pa tudi delitve stroškov, spremenil tudi javno mnenje v Avstriji, kjer je javnost nasprotovala zadnjima dvema kandidaturama z Innsbruckom ter kasneje Gradcem in Schladmingom. Na Tirolskem je igram leta 2017 nasprotovalo skoraj 54 odstotkov vprašanih, na avstrijskem Štajerskem je leto kasneje kandidaturo zavrnil mestni svet.

“Verjamem, da je položaj je zdaj drugačen. Turizem zaradi epidemije covida-19 zelo trpi. Čudovito bi bilo, če bi nam uspelo kandidirati s projektom, s katerim bi v že obstoječo infrastrukturo vrnili igre. To smo doživeli že nekajkrat,” pa je o avstrijskih kandidaturah za igre povedal predsednik tamkajšnjega olimpijskega komiteja Karl Stoss.

Vidna želja po kandidaturi

Ta je tik pred odhodom v Peking poudaril tudi, da je željo po kandidaturi razbral tudi iz pogovorov s športniki, spremljevalci ekipe in sponzorji avstrijske reprezentance.

Manj živa je ideja v tem trenutku v Sloveniji. “Ta ideja se stalno obuja, večkrat o njej razpravljamo na različnih sestankih, a vsebinsko še nismo bili tako daleč, da bi resno razpravljali o novi kandidaturi,” je za STA v Pekingu potrdil generalni sekretar Olimpijskega komiteja Slovenije Blaž Perko.

Da je olimpijska ideja v Kranjski gori živa, je na odprtju Slovenske olimpijske vasice v petek potrdil tudi tamkajšnji župan Janez Hrovat, ki pa meni, da bo na kandidaturo treba počakati še nekaj desetletij. “Na prelomu tisočletja smo zasnovali idejo o olimpijadi treh dežel, v katero smo verjeli, a pritisk kapitala iz Torina jih je odnesel na drugo prizorišče. Italijani so se odločili za finančno močnejši Torino. Mi še vedno verjamemo v olimpijado treh dežel. Morda čez nekaj generacij, ko meja že dolgo ne bo, morda pa bodo zanamci le čutili, da se igre le naredijo,” je dejal.

Hrovat je k temu dodal, da so partnerji v Trbižu in v Avstriji zelo zagreti. “Morda celo bolj kot mi. V resnici smo kar ta pravi skupaj za ta projekt,” je še dejal Hrovat. Najresnejšo plat iger pa je v Kranjski Gori predstavil podpredsednik OKS Janez Sodržnik: “Kot organizatorji smo sposobni organizirati igre. Vprašanje je, ali imamo za to dovolj denarja.”