Če je ekipni sprint v smučarskem teku na lanskem svetovnem prvenstvu poskrbel za veliko veselje z bronasto kolajno Anamarije Lampič in Eve Urevc, pa je žalost na olimpijskih igrah toliko večja. Po vseh težavah s koronavirusom sta Slovenki tekmovanje končali že v polfinalu. Senzacionalne zmage se je veselila nemška dvojica.
Čeprav se je glede na situacijo pričakovalo, da Anamarija Lampič in Eva Urevc v ekipnem sprintu ne bosta v boju za kolajno, pa se je uresničil najbolj črni scenarij. 26-letnica iz Gorij nad Bledom je po kalvariji s prebolelim koronavirusom in bivanjem v izolacijskem hotelu v Pekingu v drugi predaji polfinalnega teka izgubila stik z vodilno skupino. Reprezentančna kolegica Lampičeva, ki je na posameznem sprintu zasedla 12. mesto, se je trudila po najboljših močeh, da bi razliko zmanjšala, a je bil razmak prevelik.
Tekmovanje sta tako končali že po prvem današnjem teku, v polfinalni skupini sta zasedli sedmo mesto. Slavila je Nemčija pred ZDA, Avstrijo in Švico (vse uvrščene v finale), pred Slovenkama pa sta končali še Kitajki in Kanadčanki. V oči bode predvsem zaostanek, za četrto Švico sta zaostali kar 40 sekund. Na koncu je bilo to dovolj za 14. mesto.
Brez razočaranja, proga ni sprinterska
“Vesela sem, da sva sploh startali. Moram se zahvaliti Evi. Proga je bila res brutalna, že meni je bilo težko. Kapo dol, po 14-dnevnem ležanju in bolezni sploh tekmovati. Nikomur ne bi bilo enostavno, sploh pa ne na višini. Za razliko od Oberstdorfa sprinterske proge niso skrajšali. Tukaj je ostal isti sprint kot na posamični, res je zahtevna proga. Še na spustu ni bilo ‘špur’, res zahtevno. Moram pohvaliti Evo,” je v izjavi za nacionalno televizijo nasmejana dejala Anamarija Lampič.
Brez razočaranja pa je uvrstitev sprejela tudi Eva Urevc. “Prvi krog nismo šle na polno, nato pa so prve tri začele stopnjevati. Dobila sem krče po celem telesu, komaj sem prišla do konca druge predaje. Res je bilo težko. Dejansko to ni sprinterska proga, pa to ni noben izgovor. Dokaz je tretje mesto Terese Stadlober. Na teh sprintih imam še večjo motivacijo, da najdem moč. Nočem pustiti Ane na cedilu,” se je druga članica štafete dotaknila zahtevne trase, zaradi katere je Lampičeva tekmo ocenila za ekipno štafeto na distanci.
Da besede obeh slovenskih sprinterk držijo, pa je dokazal razplet finala. Nemki Katharina Hennig in Victoria Carl sta odtekli izjemno, v zaključek prišli tik ob Švedinjam in Rusinjam, Carlova pa je v finišu našla prestavo več od prvakinje na posamičnem sprintu Jonne Sundling in Nemčiji pritekla senzacionalno zlato kolajno. Tretje mesto sta za reprezentanco ruskih športnikov osvojili Julia Stupak in Natalija Neprijajeva.
Po polfinalnem teku sta tekmovanje v moški konkurenci končala tudi Vili Črv in Miha Šimenc. V svoji skupini sta nastopila v skladu s pričakovanji in zasedla osmo mesto. Za zmagovalcema Norvežanoma sta zaostala za 25 sekund. Skupno je to zadoščalo za 16. mesto.
Skandinavska naveza Erik Valnes in Johannes Klaebo za razliko od Švedinj ni pustila presenečenja. Klaebo je v silovitem zaključku odpihnil drugo Finsko (Iivo Niskanen in Joni Makija) ter reprezentante Ruskega olimpijskega komiteja (Aleksander Bolšunov, Aleksander Terentev).
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje