Enega od vrhuncev vsakih zimskih olimpijskih iger predstavlja moški hokejski turnir. Na njem drugič zapored ne bo hokejistov iz lige NHL, prvič po 12 letih pa bo manjkala tudi Slovenija. Naslov bo branila reprezentanca Ruskega olimpijskega komiteja.
Hokejski turnir ima na olimpijskih igrah že zelo dolgo brado. Prvič, tudi edinkrat v poletnem terminu je bil na sporedu pred več kot 100 leti, leta 1920 v belgijskem Antwerpnu. Odgovorni so ga hitro preselili k zimskim igram, kjer je “debitiral” leta 1924 v francoskem Chamonixu. Na začetku je bil to turnir amaterjev, kar so najbolje izkoristili v Sovjetski zvezi.
Polno plačane hokejske profesionalce so predstavili kot študente, vojake ali može drugih poklicev. Sovjeti so bili zato v veliki prednosti in z igrami leta 1988 vred so tako osvojili kar sedem zlatih olimpijskih kolajn.
Od 1998 zraven tudi najboljši
Že dve leti predtem je Mednarodni olimpijski komite (MOK), tudi zaradi prakse Sovjetske zveze, na svojem zasedanju sprejel odločitev, da lahko na olimpijskih igrah nastopajo profesionalni hokejisti. Čeprav nad to odločitvijo niso bili najbolj navdušeni pri najmočnejši ligi na svetu, ligi NHL, pa so najboljši hokejisti sveta svoj krst na največjem zimskem dogodku dočakali v japonskem Naganu leta 1998. Vse od takrat se hokejskega turnirja na igrah drži prestižna vloga, država z zlato kolajno v moškem hokeju na ledu pa vsake igre zapušča kot velika zmagovalka.
Poseben blišč hokejskemu turnirju daje predvsem dejstvo, da so takrat na kupu zbrane najmočnejše reprezentance sveta s svojimi najboljšimi posamezniki. A po debiju ob koncu minulega tisočletja ter naslednjih štirih igrah (Salt Lake City 2002, Torino 2006, Vancouver 2010, Soči 2014) se je zataknilo. Pred štirimi leti v Pjongčangu namreč hokejistov iz lige NHL ni bilo zraven, saj se vodstvo lige NHL, Mednarodna hokejska zveza (IIHF) in MOK niso uspeli dogovoriti, kdo bo kril stroške zavarovanj, potovanj in namestitve za hokejiste iz lige čez lužo.
Zmagovalci hokejskega olimpijskega turnirja
1920: Kanada, 1924: Kanada, 1928: Kanada, 1932: Kanada, 1936: Velika Britanija, 1948: Kanada, 1952: Kanada, 1956: Sovjetska zveza, 1960: ZDA, 1964: Sovjetska zveza, 1968: Sovjetska zveza, 1972: Sovjetska zveza, 1976: Sovjetska zveza, 1980: ZDA, 1984: Sovjetska zveza, 1988: Sovjetska zveza, 1992: Združena športniki nekdanje SZ, 1994: Švedska, 1998: Češka, 2002: Kanada, 2006: Švedska, 2010: Kanada, 2014: Kanada, 2018: Ruski olimpijski komite.
Tokrat težava virus, ne denar
Za letošnji turnir v Pekingu je do dogovora vendarle prišlo, a se je pojavil drug problem. Hitro širjenje koronavirusa oziroma njene različice omikron je ob koncu starega in začetku novega leta poskrbelo za številne odpovedi oziroma prestavitve tekem v ligi NHL. Ker si tamkajšnje vodstvo želi sezono normalno izpeljati do konca, v mislih pa imajo tudi denar glede televizijskih in marketinških pravic, bodo odpadle tekme nadomeščali med olimpijskim terminom, ki je bil sprva načrtovan kot prost. Hokejisti, ki imajo pogodbo s klubi iz lige NHL, tako na Kitajsko ne morejo oziroma ne smejo. Takšna odločitev je padla tik pred božičem.
Termin med olimpijskimi igrami bodo s prestavljenimi termini tekem zapolnili tudi v številnih ligah po Evropi, a s to razliko, da večina igralcev ob lastni želji in vpoklicu v reprezentanco na igre vendarle lahko odpotuje.
Kanadčani dokazujejo, kje je hokej doma
Kot smo že omenili, ima zgodovinsko na igrah veliko uspeha Sovjetska zveza s sedmimi zlatimi kolajnami, če jim dodamo še tistega iz leta 1992 po razpadu te velike države, so skupno pri osmih. A še uspešnejša je Kanada z devetimi olimpijskimi naslovi, zadnjega je ta država iz Severne Amerike osvojila v ruskem Sočiju 2014. Ostale države močno zaostajajo, po dva naslova imata le še Švedska in ZDA; Češka, Velika Britanija in Rusija (oziroma olimpijski športniki iz Rusije) pa imajo po enega.
Seznam držav s hokejsko kolajno
Kanada: 16 medalj (9 zlatih, 4 srebrne, 3 bronaste)
Sovjetska zveza: 10 medalj (8 zlatih, 1 srebrna, 1 bronasta)*
Združene države Amerike: 11 medalj (2 zlati, 8 srebrnih, 1 bronasta)
Švedska: 9 medalj (2 zlati, 3 srebrne, 4 bronaste)
Rusija: 3 medalje (1 zlata, 1 srebrna, 1 bronasta)**
Češka: 2 medalji (1 zlata, 1 bronasta)
Velika Britanija: 2 medalji (1 zlata, 1 bronasta)
Češkoslovaška: 8 medalj (štiri srebrne, štiri bronaste)
Finska: 6 medalj (2 srebrni, 4 bronaste)
Nemčija: 2 medalji (1 srebrna, 2 bronasti)***
Švica: 2 medalji (2 bronasti)
Opombe:
Upoštevan je le moški turnir.
* pri Sovjetski zvezi je upoštevana tudi zlata kolajna iz leta 1992 – Združeni športniki nekdanje SZ.
** pri Rusiji je upoštevana tudi zlata kolajna iz leta 2018 – Ruski olimpijski komite.
*** pri Nemčiji je upoštevana tudi bronasta kolajna iz leta 1976 – Zahodna Nemčija.
Ruski hokejisti (ki zaradi dopinških sankcij tudi letos ne bodo smeli nastopati v opravi z ruskimi simboli) so v finalu pred štirimi leti ugnali presenetljivo reprezentanco Nemčije (4:3 po podaljšku), bron je po zmagi nad Češko pripadel Kanadi. So pa Rusi na poti do zgodovinske prve zlate medalje (brez imena Sovjetska zveza) ugnali tudi Slovenijo. V drugem krogu skupinskega dela so bili od naše reprezentance boljši z 8:2.
Risi so v Južni Koreji na igri nastopili drugič, po zmagah nad ZDA (3:2 po podaljšku) in Slovaško (3:2 po kazenskih strelih) so se v repasažu za četrtfinale pomerili z Norveško. Vikingi so varovance takratnega selektorja Karija Savolainena po podaljšku ugnali z 2:1, a Slovenija je s končnim devetim mestom zabeležila vrhunsko uvrstitev.
Bomo še kdaj doživeli Soči?
Še uspešnejši pa so bili risi ob svojem krstu na igrah. Prvič so se namreč na olimpijski zbor uvrstili v Sočiju 2014, nato pa v identični skupini kot štiri leta kasneje zbrali tri točke. Po porazu proti Rusiji (2:5) je sledila zgodovinska zmaga nad Slovaško (3:1), za konec skupinskega dela pa še poraz proti ZDA (1:5). V boju za četrtfinale so hokejistom s tremi zvezdami na prsih stali Avstrijci.
A naši severni sosedi so bili v repasažu nemočni. Slovenija je za eno največjih zmag v zgodovini slovenskega hokeja slavila s kar 4:0, vratar Robert Kristan je ob izjavah po shoot-outu celo zajokal. Sledil je četrtfinale s Švedsko, kasneje srebrni Skandinavci so bili boljši s 5:0. Slovenija, takrat pod vodstvom Matjaža Kopitarja, je ob koncu turnirja osvojila zavidljivo, predvsem pa težko ponovljivo sedmo mesto.
Oslo 2021 neuspešna misija
Letos pa izbrane vrste, ki jo znova vodi Kopitar, ne bo zraven. Na zadnji stopnji kvalifikacij je ob koncu lanskega avgusta v Oslu zaostala za Norveško (poraz s 4:7) in Dansko (poraz s 3:4). Za razliko od obeh reprezentanc s severa Evropa so Sloveniji manjkale predvsem kakovostnejše priprave, po katerih bi se lahko bolj enakovredno kosala z obema na papirju močnejšima tekmecema. Zmaga nad Južno Korejo v zadnjem krogu turnirja v Oslu je bila le slaba tolažba. Na novo priložnost za nastop na igrah bodo risi čakali do leta 2026, ko igre gostita italijanska Milano in Cortina D’Ampezzo.
V medsebojnem obračunu proti Norveški so si nato prvi nastop na igrah v zgodovini zagotovili Danci. Na drugih dveh turnirjih istega ranga pa sta slavila domačina, v Bratislavi so se veselili Slovaki, v Rigi pa Latvijci. Poleg hokejistov iz dežele Hamleta bodo debitanti na igrah še Kitajci, ki pa so se nanje uvrstili kot gostitelji. Ostalih osem ekip si je nastop v Pekingu zagotovilo glede na uvrstitev na svetovni lestvici po zadnjem svetovnem prvenstvu.
Dvanajst reprezentanc bo na turnirju tradicionalno razdeljeno v tri skupine s štirimi moštvi. Direktno v četrtfinale se uvrstijo vse tri zmagovalke skupine in najboljša drugouvrščena reprezentanca. Preostalih osem moštev pa se v parih med seboj pomeri za preostale četrtfinalne vstopnice.
Skupine na hokejskem turnirju v Pekingu
MOŠKI
Skupina A: Kanada, ZDA, Nemčija, Kitajska
Skupina B: Ruski olimpijski komite (ROK), Češka, Švica, Danska
Skupina C: Finska, Švedska, Slovaška, Latvija
ŽENSKE
Skupina A: ZDA, Kanada, Finska, Ruski olimpijski komite (ROK), Švica
Skupina B: Japonska, Češka, Švedska, Danska, Kitajska
Glede na trenutno situacijo (odsotnost hokejistov iz lige NHL) vloga favorita v Pekingu čaka ruske hokejiste, ki jih večina stavnicah postavlja na prvo mesto. Največkrat na drugem in tretjem mestu sledita Finska in Švedska, šele nato pa prideta na vrsto Kanada in ZDA. Sploh Američani so pri svojem izboru hokejistov presenetili, kar 15 od 25 igralcev trenutno nastopa v študentski ligi NCAA. Na drugi strani bodo Ruse zastopali sami hokejisti iz druge najmočnejše lige na svetu, lige KHL.
Čeprav zraven ne bo največjih imen svetovnega hokeja, pa bo to odlična priložnost za mlajše hokejiste, da se še bolj dokažejo. Tako bo za Kanado nastopil lani prvoizbrani na naboru lige NHL, še vedno le 19-letni Owen Power. Barve ZDA bo branil tudi drugouvrščeni z istega drafta, Matthew Beniers. V ruskem moštvu izstopa najboljši strelec lige KHL Vladim Šipajev, zraven pa bodo tudi Mihail Grigorenko, Nikita Gušev, Nikita Nesterov in Slava Vojnov, vsi nekdanji igralci lige NHL. Pri Švedih velja opozoriti na napadalca Pontusa Holmberga in Joakima Nordströma, med Finci pa na Lea Komarova in Markusa Granlunda.
Turnir v Pekingu bosta gostili dvorani National Indoor Stadium in Wukesong Arena. Moško tekmovanje se s prvimi tekmami skupinskega dela začenja 9. februarja, dvoboj za zlato kolajno pa bo po tradiciji na zadnji dan olimpijskih iger, 20. februarja. Vzporedno bo potekal tudi ženski turnir z 10 reprezentancami, na katerem bodo naslov branile Američanke. Ta se s prvimi tekmami začenja že jutri, finale pa bo odigran v četrtek, 17. februarja.
Spored hokejskega turnirja v Pekingu
MOŠKI
9. – 13. februar: tekme skupinskega dela
15. februar: repasaž za četrtfinale
16. februar: četrtfinale
18. februar: polfinale
19. februar: tekma za bronasto kolajno
20. februar: finale, tekma za zlato kolajno
ŽENSKE
3. – 8. februar: tekme skupinskega dela
11., 12. februar: četrtfinale
14. februar: polfinale
16. februar: tekma za bronasto kolajno
17. februar: finale, tekma za zlato kolajno
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje