V Peking je potovala kot eno izmed glavnih slovenskih orožij za odličje, a v tekaškem centru Zhangjiakou se ni uvrstila v finale. Anamarija Lampič je po sedmem mestu pred štirimi leti v Pjongčangu tudi tokrat pot v sprintu končala v polfinalu, na koncu je zasedla 12. mesto. Želela si je več, a ni bila pretirano razočarana.

Olimpijske sanje Anamarije Lampič razblinjene že v polfinalu

Peking 2022

8. Feb 2022

Peking 2022

8. Feb 2022

Zaradi Maja oklevala, zdaj mu bo iz Pekinga prinesla medaljo

Peking 2022

8. Feb 2022 3

Peking 2022

8. Feb 2022 3

Kot najboljša sprinterka prejšnje sezone in dobitnica bronaste kolajne na lanskem svetovnem prvenstvu je Anamarija Lampič na svoje druge olimpijske igre odpotovala kot ena glavnih favoritinj za odličje. Da bo to težko dosegljivo, se je pokazalo že v kvalifikacijah, ko se je s 26. mestom komaj uvrstila v izločilne boje.

“Merila sem na finale, tudi medaljo sem si želela. A OI so posebna tekma, moraš imeti nekaj več. Danes nisem bila tista Ana, ni bilo prave moči v nogah,” je dejala v prvem kratkem odzivu za STA. Že v polfinale se je uvrstila za las, kot srečna poraženka po času. V izjemno močni in zahtevni skupini na predzadnji stopnički tekmovanja (ob njej sta tekli tudi kasnejši zlata in srebrna Jonna Sundling in Maja Dahlqvist) pa ni imela realnih možnosti za preboj med najboljšo šesterico.

Smuči so bile v redu, manjkala je konkurenca

Tako je po Pjongčangu 2018 tudi na tokratnih igrah ostala pred vrati velikega finala: “Danes ni bil moj dan, moj domet je bilo 12. mesto, ne morem biti razočarana, to je še vedno vrhunski rezultat. Maksimum sem izvlekla iz te tekme. Jokala ne bom, žalostna nisem, iz teh tekem lahko povlečem nekaj dobrega. Švedinje so bile najmočnejše, to sem napovedala že pred sezono. Spodbujajo se med seboj. Pri nas v ekipi nimamo toliko dobrih deklet, da bi se druga drugo priganjale na treningih, tudi to mi manjka.”

Čeprav se je morda zdelo, da bi bile lahko za slabši rezultat krive smuči, pa je 26-letnica iz Valburge pri Medvodah potrdila, da so bile te dobro pripravljene, pa čeprav ne kot rakete. Morda gre razlog iskati pri tem, da so bile zadnje tekme svetovnega pokala na sporedu pred več kot mesecem dni, 4. januarja na novoletni turneji.

“Mogoče so mi res manjkale tekme, rabim nekaj časa, da mi steče tudi na začetku sezon. Mesec dni sem trenirala sama, nisem imela nobene primerjave. Če imaš vsak vikend tekme, se lahko izboljšaš, vidiš, kje si. Forma je dobra, a ni bilo prave energije na koncu. Poleg tega so na daljšem in zahtevnem sprintu priložnost dobile tekmovalke, ki so boljše na razdaljah, tudi nadmorska višina je visoka,” je še dodala Anamarija Lampič.

Bo Eva Urevc sploh na startu ekipnega sprinta?

Izvrstna tekačica bo imela priložnost za lepo uvrstitev prihodnjo sredo, ko bo tekmovala v ekipnem sprintu, predvidoma z Evo Urevc. Ta je po kalvariji s pozitivnim testom in selitvijo v izolacijski hotel danes končala na 46. mestu. “To je velik padec, gre za moj najslabši izid v sprintih v zadnjih dveh sezonah. Smuči so bile dobro pripravljene, a to ne pomaga, če ti nisi. Res je počasen sneg, tudi proga mi ni pisana na kožo. A sem slabše pripravljena, kot sem že bila, to je glavni razlog,” je dejala tekmovalka iz Gorij pri Bledu.

Dejala je, da glede na položaj ni pričakovala presežka, sprašuje pa se, če je smiselno, da sploh nastopi na ekipni tekmi. “Prespati moram, ni pošteno od mene, da bi nastopila. Zame je slabo, za ostale je slabo. Moram prespati, tako fizično kot psihično sedaj nisem najboljša. Bomo videli,” je še dejala 26-letna Eva Urevc, ki jo boli predvsem kruta realnost, da so naslednje olimpijske igre šele čez štiri leta.