Olimpijski komite Slovenije - združenje športnih zvez (OKS - ZŠZ) danes obeležuje 30 let delovanja. Njegova ustanovitev je bila sklepno dejanje dolgega in burnega procesa osamosvajanja slovenskega športnega gibanja na poti k mednarodnemu priznanju njegove individualnosti. 

Ko Tina Maze preigrava Aleksandra Čeferina

Nogomet

1. Okt 2021 0

Nogomet

1. Okt 2021 0

Obletnica se obeležuje na dan, ko so v Štihovi dvorani Cankarjevega doma v Ljubljani podpisali slovensko olimpijsko listino in s tem ob osamosvajanju države tlakovali pot tudi samostojnemu slovenskemu športu. Poleg slovenskih športnih zvez, olimpijskih panog in tistih, ki jih priznava mednarodna olimpijska družina, sta leta 1991 olimpijsko listino podpisala tudi olimpionika Leon Štukelj in Miroslav Cerar.

“Na slovesnem podpisu listine o ustanovitvi OKS sem nagovoril zbrane kot predsednik iniciativnega odbora. Listino sva nato naprej podpisala s Štukljem, prebrala pa jo je nekdanja izjemna alpska smučarka Matej Svet. Slavnostni govornik pa je bil takratni predsednik države Milan Kučan,” se je na tiste prelomne dogodke spomnil Cerar.

Hiter in plebiscitaren odziv slovenskih športnikov

Kot so zapisali na spletni strani OKS, ustanovitev zveze v burnih osamosvojitvenih časih ni bila lahka. Po agresiji jugoslovanske armade na Slovenijo je Tomo Levovnik nemudoma odstopil kot predsednik komisije za napredek športa in olimpijske priprave pri Zvezi telesnokulturnih organizacij Jugoslavije ZTKJ in predsedstvo Športne zveze Slovenije pozval, naj takoj odpokliče vse slovenske športnike iz jugoslovanskih reprezentanc na sredozemskih igrah v Atenah, EP v košarki v Italiji in drugih aktualnih mednarodnih tekmovanjih. Poziv je na naletel na hiter in plebiscitaren odziv slovenskih športnikov.

Sprejem »brionske deklaracije« in z njo moratorija s trimesečnim odlogom osamosvojitvenih postopkov RS sta položaj spet zasukala. Športna zveza Slovenije je zavzela modro stališča, naj slovenski športniki zaradi ogroženosti njihove športne prihodnosti, do nadaljnjega nastopajo v jugoslovanskih reprezentancah, vendar s prepoznavnimi slovenskimi oznakami. Iz tega obdobja je treba omeniti zlasti izstopajoče dejanje veslaškega dvojca brez krmarja Iztoka Čopa in Denisa Žveglja, ki sta po osvojitvi srebrne kolajne na SP 1991 na Dunaju ponosno razvila slovensko zastavo.

V treh desetletjih 45 olimpijskih kolajn

Člani iniciativnega odbora za ustanovitev OKS pred tremi desetletji so sicer bili s 30 medaljami na velikih tekmovanjih najuspešnejši slovenski športnik Cerar, poznejši predsednik OKS in Evropskih olimpijskih komitejev Janez Kocijančič, Ivo Daneu, Rajko Šugman, Janez Stele, Evgen Bergant in Milan Jerman.

OKS danes posebnega dogodka ob svoji tridesetletnici ni pripravil, nekaj dogodkov se je odvilo že v prejšnjih dnevih. “V začetku meseca smo imeli čudovito druženje športnikov in različnih športnih panog na dobrodelni nogometni tekmi v Stožicah. Zahvala predsedniku Evropske nogometne zveze Aleksandru Čeferinu za to njegovo gesto,” je dejal Cerar.

Kot so še zapisali pri OKS, so slovenski športniki v zadnjih treh desetletjih zgolj z olimpijskih iger domov prinesli 45 kolajn – 3 zlate, 1 srebrno in 1 bronasto zgolj z nedavnih iger v Tokiu.