
Veliki finale svetovnega prvenstva v rokometu je pričakovano pripadel Dancem, ki so za četrto zaporedno zlato kolajno premagali Hrvate z 32:26. Čeprav so bili kar daleč od presenečenja, so imeli naši južni sosedi nekaj za povedati tudi čez sojenje.
Hrvatom v nedeljo ni uspelo ponoviti dosežka izpred točno 22 let. 2. februarja 2003 so namreč postali svetovni prvaki, tokrat pa so bili v Baerumu v predmestju Osla Danci premočni. Skandinavci so nadaljevali izjemen niz – še 37. tekmo zapored na svetovnih prvenstvih so končali neporaženi (35 zmag in dva remija) in še četrtič v nizu postali najboljši na planetu.
Rokometaši iz Hamletove dežele so bili že v prvem polčasu včerajšnjega finala ves čas kakšen gol pred tekmeci, dokončno pa so tekmo v svojo korist odločili v drugem delu, ko so vmes povedli celo za deset (24:14). V zaključku so vendarle nekoliko popustili, a zares blizu Hrvatom (32:26) nikoli niso pustili.
Naše južne sosede so ob koncu obračuna v norveški prestolnici prevevala mešana čustva. Po eni strani razočaranje ob porazu, a ponos ob srebrni kolajni, ki so jo pričakovali le redki. Žalost ob reprezentančnem slovesu Domagoja Duvnjaka, Igorja Karačića in Ivana Pešića, a veselje ob potrditvi, da Dagur Sigurdsson ostaja na selektorskem mestu. Bile pa so tudi besede o sojenju.
“Normalno je, da smo razočarani, hoteli smo dalj časa tekmo obdržati odprto. Za nami je velika borba, poskušali smo vse, kar smo lahko, a sreča ni bila na naši strani. Želel bi si to tekmo videti v Zagrebu, bilo bi zanimivo. Čestitke Danski, so neverjetna ekipa, kar kaže tudi rezultat. Mi pa bomo poskušali naslednjič,” je dejal 51-letni Islandec in namignil na nezadovoljstvo z delom španskih delilcev pravice.

Španca sta v finalu piskala kar 11 dvominutnih izključitev (sedem Hrvaški, štiri Danski), pokazala tri rumene (dva Hrvaški in enega Danski) in tudi dva rdeča kartona (oba Hrvatoma). Marko Mamić je v 20. minuti prejel direktnega zaradi grobega prekrška nad Rasmusom Laugejem, Zvonimir Srna pa zaradi treh izključitev.
Sodnika Ignacio Garcia in Andreu Marin Lorente sta se znašla tudi izjavi Matea Maraša. “Prva medalja od, upam, mnogih. Za nami je težka pot z veliko težavami, zato je vse skupaj še slajše. Danci so bili boljši, moramo jim čestitati. V nekaterih trenutkih so se pojavili tudi sodniki in njihove odločitve,” je dejal desni zunanji hrvaški rokometaš.

Prekrški mejili na norost
Povsem drugačen pogled pa je imel jasno najboljši igralec turnirja Mathias Gidsel. “Sodniki so nadzirali tekmo, Hrvaška je igrala, kolikor je le mogla. Sodnika sta nas zaščitila tako, kot je treba. Bilo je nekaj grobih prekrškov, a je bil vzpostavljen dober in jasen kriterij. Zato nam je šla ta tekma na roko. Izkušnje so me naučile, da se na grobost odzovem s smehom,” je dejal strelec 10 golov na tekmi za zlato kolajno.
Še bolj jasen je bil Simon Pytlick. “Hrvatom bi moral nekdo pojasniti, da se rokometa tako ne igra. Mogoče bi šlo to skozi v Zagrebu, kjer so bili sodniki na njihovi strani. Nekateri njihovi prekrški so mejili na norost. Samo tako bi nas lahko premagali, a jim ni uspelo, saj smo mi pametnejši. Naredili so kar nekaj neumnih izključitev, igrali so s preveč emocijami. Hrvaška je na tem SP pokazala veliko dobrega rokometa, a ne proti nam.”
“Na srečo sem že toliko časa v rokometu, da sem lahko vedel, kaj lahko pričakujem proti Hrvaški. To je bila serija udarcev, saj je bil to edini način, s katerim bi morda lahko dobili tekmo. Torej le, če jo spremenijo v boj,” pa je zatrdil Rasmus Lauge, prepričan, da so jih želeli Hrvati sprovocirati. “A smo jim vrnili z nasmeškom in to je najboljši odgovor. Pritoževali so se zaradi izključitev, obnašali so se kot otroci. Kaj takega smo lahko pričakovali, a smo imeli skozi celotno tekmo prednost,” je odvrnil 33-letnik, prepričan, da bi bila lahko njihova zmaga še precej izdatnejša. “Če bi želeli, bi jih lahko premagali tudi za 12 golov,” je še sklenil Lauge.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje