Premier liga
Španska liga – La Liga
Bundesliga
Liga prvakov
Evropska liga
Evroliga
ULEB Eurocup
NBA
Slovenija
Turška liga TBL
Liga ABA
ATP World Tour Finals
Pariz
ATP
WTA
Davisov pokal
Slovenijo in Filipine združujeta ljubezen do košarke in tudi Luke Dončića. Tukaj se podobnost konča. Vsaj delček Manile, ki je praktično država znotraj države, nam je predstavil domačin, eden od kar 25 milijonov, kolikor jih živi na širšem območju filipinske prestolnice.
Po prihodu z Okinave, kjer je slovenska reprezentanca odigrala oba skupinska dela 19. svetovnega prvenstva, nas je pričakalo povsem drugo okolje. Čeprav smo s petega največjega japonskega otoka odpotovali le približno 1.500 kilometrov proti jugozahodu, spada Manila v povsem drugo dimenzijo.
Da gre za nevarno mesto, so nas opozarjali že pred pristankom na mednarodnem letališču Nonoy Aquino. Dvorana Mall of Asia in vsi hoteli, kjer bivajo tako košarkarji kot vso spremljevalno osebje, so v okrožju Pasay. Kot nam je pojasnil sogovornik Chester, je zgolj “naš” predel razmeroma varen, medtem ko je gibanje drugod močno odsvetoval.
Manila slovi po visoki stopnji kriminala. V letu 2022 so zabeležili kar 468 umorov in 1.000 posilstev. Grozi tudi nevarnost ugrabitve. Eden od Slovencev, ki so te dni pripotovali na sklepni del SP 2023, je v neposredni bližini hotela izkusil žeparstvo. Obkolili so ga brezdomni otroci in ga prosili za hrano. Želel jim je ugoditi in odšel v bližnjo restavracijo s hitro prehrano, a ko je segel v žep presenečeno ugotovil, da so mu odtujili gotovino.
Filipini sicer živijo za košarko in preprosto obožujejo Luko Dončića. Prestolnica pa premore tudi eno najslavnejših uličnih košarkarskih igrišč na svetu – Tenement Court. Poznano je predvsem po poslikavah, te dni je odeto v barve svetovnega prvenstva. Povprašali smo, v katerem delu mesta se nahaja, a po uvodnem smehu prejeli odgovor: “Tenement? Poznam to igrišče, a vam res ne bi priporočal obiska, saj se nahaja znotraj blokovskega naselja, ki še zdaleč ni varno.” Obisk smo tako črtali s seznama opravil.
Okolica dvorane močno zastražena
Številni košarkarski gostje sicer, če smo povsem pošteni, nismo doživeli niti kančka prave Manile. Okolica dvorane in hotelov je strogo varovana. Na vsakem koraku so do zob oboroženi varnostniki in policisti. Vse skupaj pa povezuje trgovski center Mall of Asia, znotraj katerega je tudi arena, ki gosti letošnji mundial. Gre za peti največji trgovski center na svetu, s površino tik pod 600.000 kvadratnih metrov. Praktično smo v mehurčku.
Realnost je precej drugačna od blišča znotraj centra, ki se od slovenskih ne razlikuje prav dosti, razen v sami velikosti. Obisk središča mesta je ponudil vpogled v vsaj delček prave Manile, kjer kar 34 odstotkov ljudi živi pod pragom revščine.
Če je središče še zgledno urejeno, je dovolj že zavoj v eno od sosednjih ulic. Ljudje bivajo v barakah, po ulicah ležijo brezdomci, med njimi je tudi ogromno otrok. Prizori, ki parajo srce. Posebej ob zavedanju, da se v dvorani na parketu gnetejo košarkarski milijonarji.
“Promet ste že spoznali? Kakšen se vam zdi?”, nas je vprašal 29-letni Filipinec, ki se na delo v predel mesta, kjer smo bivali, običajno vozi dobri dve uri v eno smer. Pa ima od doma do službe zgolj 20 kilometrov. Na ulicah je kaos, ki ves čas nase opozarja tudi z neprestanim hupanjem.
Najbolj znano vozilo je brez dvoma jeepney. Gre za najpopularnejši način javnega prevoza na Filipinih. Neuradno naj bi se jih v državi s 110 milijoni prebivalcev z vožnjo preživljajo kar 600.000. Do druge svetovne vojne so ta vozila imenovali jitney, a so bila med vojno v večini uničena. Ker je po koncu bojevanja na Filipinih ostalo ogromno ameriških Jeepov, so jih predelali v minibuse in preimenovali v jeepney.
Ljudje so sicer po naših izkušnjah izjemno prijazni, za razliko od Japoncev pa tudi povsem tekoče govorijo angleško. Kljub močnemu španskemu vplivu skozi zgodovino, današnje glavno mesto Filipinov se je nekdaj imenovalo celo Španska Manila, se španski jezik ni ohranil, je pa precej vplival na razvoj filipinskega. “Veliko besed je nekakšnih popačenk španskih besed. Špansko sicer danes govorijo redki,” pojasni sogovornik, ki nas je povabil tudi na nekaj tradicionalnih filipinskih jedi.
“Upam, da je Manila dobra do vas in en dan tudi jaz obiščem Slovenijo,” nam je še zaželel Chester, ki ne skriva želje, da bi en dan živel in delal nekje v Evropi, kamor želi s seboj odpeljati tudi svojo mlado družino.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje